Zadnji v nizu velikih je gotovo Ivan Janez, ki je zaznamoval konec 20. stoletja z uspešnim vodenjem oboroženega odpora Slovencev. Ne le pri vodenju odpora: uspešen je bil tudi pri prometu z zaseženim orožjem JLA. Z močnim instinktom za komercialo je to orožje prodal, prodajal vojskujočim se balkanskim narodom. Poskrbel je tudi za varne transporte orožja iz naše Luke Koper na južne meje. Ne gre dvomiti, Janez ima orožje v genih.

21. stoletje je naš kulturnik začel z Noriškim kraljestvom, z avtorskim delom (menda), ki naj bi govorilo (nisem bral, pa tudi poznam ne nikogar, ki bi to prebral) o dvo- in večtisočletni zgodovini Slovencev. To literarno delo je bilo prodano v zelo veliki nakladi. Napisano je bilo kmalu za tem, ko je imel Ivan Janez težave pred KPK zaradi dokazovanja izvorov premoženja. Po nakladi je na drugem mestu prodanih izvodov kakšnega literarnega dela v naši mali deželici. Na prvem mestu je še vedno dobrotnik in predsedniški kandidat Ivan Kramberger, ki je svojo avtobiografijo prodal v nekaj deset tisoč izvodih. Se ga spominjate, kako je s svojim bugattijem in opico na ramenu hodil po sejmih in mestnih središčih (na prelomu iz Juge v Slovenijo)?

Svoj veliki finale naš velmož 21. stoletja, povsem po vzoru našega Speransa, končuje v času covidne krize. Na tisoče idej šviga skozi njegovo glavo. Najprej nas je zaprl, potem nas je za velike denarje oskrbel z zaščitno opremo iz raznih virov. Ko smo zmagali nad virusom, smo veselo letali s tujimi vojaškimi letali nad Slovenijo, pri čemer ni znano, ali smo morali plačati bencin. Ker je bilo treba ventil vendarle malo popustiti, nas je poleti Ivan spustil do naših vikendic v Istri. V jeseni pa spet stiskanje. Ne smeš tega, ne smeš onega. Obrtniki so začeli zapirali svoja podjetja. Kubični kilometri svežega zraka nad Krvavcem so v strahu, da se čisti zrak ne bi pomešal z virusnim, ostali neizkoriščeni. Bazeni in telovadnice so ostajale zaprte. Zvezde so samevale na nebu, ker smo bili zaklenjeni v stanovanja.

Naša žaba se kuha dalje. Veliki mojster nam je priskrbel cepivo, najprej malo – stari marketinški trik – da nas malo draži, potem velike količine. Pa prvi odmerek, pa drugi odmerek, pa osvežilni odmerek, pa ranljive skupine, pa naši ubogi otroci. Saj res, ali že imamo komercialno ime za četrti odmerek?

Ustavimo se za trenutek. Smo mi še sploh mi? Je žaba že kuhana? Ne, še kakšna milijarda je za porabiti.

Izbiro, kdo je najpomembnejši Slovenec od časov Noriškega kraljestva do danes, prepuščam vam. Ali Sperans ali generalisimo?

Rado Krušič, Žalec