Italija in Francija sta včeraj v Rimu podpisali sporazum o okrepitvi dvostranskih odnosov in še večjem usklajevanju v okviru Evropske unije, kar je italijanski premier Mario Draghi označil za »zgodovinski dogodek v medsebojnih odnosih«. Kvirinalska pogodba, kot so jo poimenovali po mestu podpisa, italijanski predsedniški palači, se je rodila v času, ko se s političnega parketa poslavlja nemška kanclerka Angela Merkel in v Berlin prihaja nova in drugačna koalicija, ki bo po pričakovanjih vsaj na začetku bolj osredotočena na domače zadeve. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da pogodba z Italijo ne gre na rovaš francoskih odnosov z Nemčijo, ampak jih dopolnjuje v prizadevanjih za močnejšo in bolj suvereno Evropo, »ki zna zaščititi svoje meje in ve, kako se braniti«.
Pogodbo so si zamislili že leta 2017, a je ideja zastala po nastopu bolj populistične vlade v Rimu, ki se je precej prerekala s Parizom zlasti okoli migracij. Kvirinalska pogodba se vsaj deloma zgleduje po sporazumu Nemčije in Francije iz leta 1963. Rim in Pariz bosta med drugim pred vrhi Evropske unije skušala najti skupna stališča o aktualnih vprašanjih, podobno kot Pariz že počne z Berlinom. Poglobljeno bo tudi sodelovanje na drugih področjih, eden od ministrov italijanske vlade pa se bo najmanj enkrat na tri mesece udeležil seje francoske vlade in obratno. Kvirinalska pogodba tako ustvarja novo os na stari celini, ki pa bi lahko okrepila usklajenost tako imenovane jedrne Evrope, če bo tako kot francosko-nemška prestala test časa in bodoče vlade ene in druge države. agencije