Pljuni istini u oči - Buldožer (1975)
Navajeni smo, da na lestvicah najboljših rockerjev vsaj v Sloveniji vedno zmagajo isti fantje. Prva plošča Buldožerjev je kontroverzen zbir satiričnih rockerskih skladb, polnih težko razumljivega črnega humorja, nevsakdanjih idej in neobičajnih besedil. Buldožerji so na svoji prvi plošči (vokal Marko Brecelj, vokal in kitara Boris Bele, kitara Uroš Lovšin, bobni Štefan Jež, bas kitara Andrej Veble in orgle Borut Činč) prepevali v hrvaščini, zato so bile skladbe celo bolje sprejete v jugoslovanskem prostoru, čeprav je bil oblikovalec Slavko Furlan (1952–2007), ki je ovitek plošče zasnoval kot enostaven časopis z več stranmi, seveda Slovenec iz Šempetra, ki je sicer končal študij v Benetkah. Ovitek plošče in notranjost ovitka sta brez dvoma svojevrstno, a vrhunsko umetniško delo, ki se načrtno norčuje iz tipične postavitve časopisa. Od člankov s politiko do člankov o športu in humorju. Zraven so tudi reklame, skupaj z zabavnimi, največkrat predelanimi fotografijami članov skupine.
Kad bi' bio bijelo dugme - Bijelo dugme (1974)
Tako kot so Bijelo dugme s svojo glasbo spremenili pogled na komercialno rock glasbo v Jugoslaviji, je tudi njihov oblikovalec, sarajevski umetnik Dragan S. Stefanović, spremenil pogled na naslovnice plošč. Za njihovo prvo ploščo je pripravil sliko pomanjkljivo oblečenega dekleta, ki ima na mestu bradavice bel gumb (bijelo dugme). Za danes celo preveč seksistična rešitev z ženskimi prsmi je v sedemdesetih veljala za pravo provokacijo, a sarajevska skupina je vseeno uspela predvsem zaradi spevnih rockerskih komadov.
Glavom kroz zid - Parni valjak (1977)
Igor Kordej (1957), hrvaški likovni umetnik, scenarist in scenograf se je podpisal pod naslovnice več kot 20 albumov, ki jih je razen v redkih izjemah opremil kot bogate stripovske ilustracije. Kordej se je na mednarodni sceni proslavil kot risar stripov in je svoj prvi pravi ovitek narisal za Parni valjak. Gre za natančno izrisano, a strašljivo ilustracijo roke in šape, v kateri skoraj ni prepoznati filozofije zagrebških mehkih rockerjev. Kordej je v naslednjih letih risal ovitke za mnoge hrvaške novovalovske bende.
Prljavo kazalište - Prljavo kazalište (1979)
Mirko Ilić (1956) je eden najpomembnejših hrvaških umetnikov. Oblikoval je več kot 200 različnih albumov in plošč, njegov četrti in prvi bolj provokativen ovitek je bil razrezan jezik, kot punkovska parodija na dobro znan jezik, znak Rolling Stonesov. Jasno, šlo je za prvo veliko ploščo zagrebškega benda Prljavo kazalište (takrat so bili še punkerji). Ilić je postal legenda, Rolling Stonesi so stari rockerji, Prljavo kazalište pa so se iz sezone v sezono, glede na potrebe trga, spreminjali. Vmes so igrali tudi narodne s tamburico.
Lepo je… - kompilacija (1982)
Lepo je… (v naši domovini biti mlad) je bil satiričen naslov za ploščo bendov tretje slovenske generacije punkerjev oziroma novovalovcev. S svojimi komadi so nastopili Kuzle, Šund, Buldogi, Indust Bag in Lublanski psi. Naslovnico je prispeval eden najpomembnejših slovenskih ilustratorjev Kostja Gatnik (1945), ki je v tistem času ustvaril tudi popartistične plakate za festival Novi rock. Kakorkoli, plošča, ki je tudi poseben dokument za zgodovino, na svoji naslovnici slika prelepe slovenske planine, pod njimi pa črne umazane odpadke.
Odbrana i poslednji dani - Idoli (1982)
Če so Idoli na svojih prvih dveh albumih, kompilacijskem Beograd – Paket aranžman in EP VIS Idoli, delovali kot parodija na socialistične mladinske popevkarske ansamble na terasah iz šestdesetih in sedemdesetih, so se na prvem pravem albumu povsem spremenili. Na ovitku, ki so ga ustvarili skupaj z Goranko Matić, so se odločili za detajle s tkanine na ikoni svetega Nikole. Na albumu so namesto latinice uporabili cirilico. Menda je šlo za parodijo in provokacijo, so razlagali kasneje, ljudstvu pa je ostala uspešnica Kenozoik.
Dugo toplo ljeto - Avtomobili (1985)
Če boste iskali ime Zlatko Drčar na spletnem iskalniku plošč discogs.com, boste našli kar pet strani različnih oblikovanj plošč. Od pevskih zborov in kaset s pravljicami do Gamsov in Avsenikov. Nekaj je designa, nekaj redesigna. Za sicer zelo ljubezensko obarvano drugo ploščo novogoriške novovalovske skupine Avtomobili je Zlatko Drčar prispeval popartistično apokaliptično ilustracijo velikih ameriških avtomobilov, ki jih je neznana sila zabila v zemljo. Mimogrede, najbolj znana skladba s plošče je Djevojke nestaju u noč.
Soldatski bal - Plavi orkestar (1985)
Prvi album sarajevske skupine Plavi orkestar je bil njen najuspešnejši (Suada, Bolje biti pijan nego star…). Ovitek je predelava albuma Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band (1967), namesto štirih Beatlesov so na sliki Plavi orkestar, namesto likov z albuma Beatlesov – Lenny Bruce, Carl Jung, Edgar Allan Poe, Fred Astaire, Bob Dylan, Marilyn Monroe, Karl Marx, Marlon Brando, Marlene Dietrich… – pa so na njihovih mestih Njegoš, Ivo Lola Ribar, Bata Živojinović, Lepa Brena, Vuk Karadžić, Slavko Štimac, Miroslav Krleža, Mirza Delibašić…
Svi za mnom - Disciplina kičme (1986)
Bolj kričeče naslovnice, ki bi v normalnih razmerah bolj sodila v kakšno trgovino s poceni robo, celo na jugoslovanskem trgu ni bilo. Ali pa je morda bila, pa se je Koja (Dušan Kojić), šef benda Disciplina kičme, z njo malo poigral. Skratka, ovitek je reklama za ploščo in na njem celo Jezus Kristus svetuje nakup: najbolja jugoslovenska grupa svih vremena. Koja ima namesto bas kitare v rokah belega psa in podnapis KOJA izvanredni. Uspešnica s plošče je Čudna šuma, ki jo je leta 1973 posnela že Yu grupa.
Let It Be - Laibach (1988)
Pravzaprav se tako na balkanrock.com kot v naši redakciji težko odločimo, katera naslovnica skupine Laibach je bolj zanimiva ali celo bolj prelomna. Se pa verjetno strinjamo, da je najbolj zabavna naslovnica plošče Let It Be. Gre za priredbo zadnjega izdanega albuma liverpoolske skupine The Beatles, na kateri so štiri slike, slike štirih članov skupine. Na naslovnici Laibachove plošče so Knez, Fras, Markošek in Novak, na mestih, ki jih v originalu iz leta 1970 zasedajo njihovi starejši kolegi Lennon, McCartney, Starr in Harrison.