Že nekaj časa se mi po mizi valja šop fotokopiranih časopisnih izrezkov, ki z različnih vidikov osvetljujejo krizo ljubljanske Drame pred pol stoletja. Klipingi so porumeneli in prepereli, kar je zaznal tudi fotokopirni stroj. Vse je že dolgo zgodovina, le da jo bo treba šele natančno raziskati in napisati. Pred sabo imam »Izjavo dvanajstih slovenskih režiserjev o položaju v Drami SNG«, ki jo je 1. julija 1971 objavilo Delo, poleg režiserjev pa jo je solidarno podpisalo še štirinajst drugih umetnikov in intelektualcev. »Izjava« je ostra in ultimativna. Gledano z današnjega vidika je ujela še zadnji vlak politične liberalizacije; po zloglasnem Titovem pismu z dne 18. septembra 1972 je najbrž ne bi objavil nihče več, namesto tega pa bi podpisnike obiskali predstavniki notranjih organov.
Pomembni slovenski režiserji vseh generacij zavračajo programski koncept novega ravnatelja Drame Janeza Šenka, ki si je za svetovalca in »vrhovnega estetskega arbit...
Zaradi številnih opozoril gospodarstva in tehničnih nedorečenosti je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Agenciji za energijo predlagalo, da...