Vasko Simoniti je bil že nadvse zadovoljen upokojenec, ko ga je leta 2020 znova dosegel klic Partije. In tako je sezul copate, si znova opasal bridko sabljico in odšel v boj. Kultura, to naša bo osveta! Tako smo ga dobili, že v drugo. Mnogim je šel srh po hrbtu, tako zaradi njegove pregovorne nadutosti kot zaradi enako pregovornega prezira do neinstitucionalne umetnosti in filma, ki ga je obilno dokazoval v letih 2004–2008. Ti dve področji sta takrat utrpeli največjo škodo, financiranje celovečercev je leta 2006 padlo na najnižjo raven sploh, in to iz čiste samovolje, ki je ministrov najljubši napitek. Film in nevladniki so bili znova na udaru tudi leta 2012/2013, v drugi Janševi vladi: se spomnite Igorja Prodnika, grobarja slovenskega filma, ki filmarjem ni dovolil vstopa v Vibo? No, tudi zdaj se ta gospod redi na ministrstvu za kulturo. Zgodba se je v finančnem smislu in v smislu nerazsodne samovolje na istih dveh področjih ponovila lani, ker gospodu Hojsu ni bil všeč film »Izbrisana«.
Je pa minister uvedel izvrsten novum, in to skupaj s svojo državno sekretarko Ignacijo Fridl Jarc, ki nam bo sicer ostala v nepozabnem spominu po svoji...
