Med sezono je prišlo do nihanja, saj skoki ne morejo biti vseskozi konstantni. Zelo sem zadovoljna s pripravljenostjo. Imam še nekaj rezerv. V zadnjih dveh tednih sem naredila velik napredek v opremi in poziciji skoka.
Ali ste kaj spremenili v načinu priprav?Koncept je bil enak kot lani. Poudarek je na tem, da delamo kot ekipa, ki je glavna, da se razumemo med seboj in je pripravljenost celotne zasedbe na visoki ravni. Zelo mi je všeč, da nisem edina v ospredju, ampak sta zraven še Bogatajeva in Klinčeva, pa tudi Rogljeva in druga dekleta. Tri smo na visoki ravni in super je bilo, da smo se lahko primerjale že med seboj. Šele prva tekma bo pokazala, kje smo v mednarodni konkurenci.
Glede na to, da ste lani osvojili veliki kristalni globus, boste glavna tarča konkurence.Tega pritiska ne čutim več, malo pa sem ga med poletno sezono. Velikokrat sem že povedala, da sovražim besedno zvezo braniti globus. Ta je doma in nihče mi ga ne more vzeti. Če bi bil globus prenosljiv, bi razumela, da se moram zelo potruditi, da bi ga gledala še naslednje leto. Začenja se nova sezona in vse smo na istem. Tako kot lani se bom skušala sprostiti in uživati na vsaki tekmi.
Verjetno si želite postaviti še en globus na polico?Nikogar ne poznam, ki bi se tega branil. Zelo si želim, da bi na polici stal še drugi globus, da prvi ne bi bil osamljen. Zelo lepa bi bila kakšna kolajna z olimpijskih iger, njen lesk sploh ni pomemben. Vsake tekme se bo treba lotiti enako. Že na uradnem treningu bo treba spoznati skakalnico in nato na tekmi pokazati najboljše skoke.
Kaj bi vam pomenilo več: še en kristalni globus ali olimpijska kolajna?Pravo novinarsko vprašanje za milijon dolarjev. Obeh lovorik bi bila zelo vesela, nobene pa ne bom izpostavila. Pomenita mi toliko, da ne morem narediti primerjave.
Katere skakalke bodo vaše največje tekmice?Trenutno ne vem, kako je pripravljena konkurenca. Malo jo spremljam prek družbenih omrežij. Upam, da se na vrhu pojavi še kakšen nov obraz. Potrudila se bom po najboljših močeh, da bomo Slovenke najboljše. Zame je največji izziv Avstrijka Marit Kramer, ona je tisti ogenj, ki ga bo treba pogasiti.
V koledarju je rekordno število tekem. Vedno več je tekem na velikih skakalnicah. Na tako veliki, kot bo letos v Willingenu z velikostjo 147 metrov, še niste tekmovale.Tega sem zelo vesela, ker bo to odlična priprava za polete. Morda bo naslednje leto v koledarju tudi letalnica. Všeč mi je, da glede velikosti skakalnice tudi ženske delamo korake naprej in nismo v ozadju.
Imate rajši velike skakalnice?Vedno sem bila za večje skakalnice. Tudi s svetovnega prvenstva sem prinesla domov kolajno z velike skakalnice (bronasta na tekmi posameznic, op. p.), seveda poleg ekipne tekme na manjši skakalnici (srebro op. p.). Vedno sem bila tista, ki sem trenerja spraševala in prosila, ali lahko grem na večjo skakalnico. Če si dlje časa v zraku, je to poseben užitek.
V Nižnem Tagilu boste tekmovale na srednji skakalnici. Kakšni so vaši spomini na napravo?Ko sem bila decembra 2016 prvič z reprezentanco v Nižnem Tagilu, se ga spominjam po strupenem mrazu, saj je bilo minus 28 stopinj Celzija, zato smo bile vse premražene, a sem dosegla lepe uvrstitve. Skakalnico imam v lepem spominu, še bolj razburljivo je bilo lani, ko sva se s Saro Takanaši borili za kristalni globus. Čeprav je v Rusiji mraz, je dežela zelo lepa. Škoda, da moramo biti zaradi covid protokolov v mehurčku, zato ne smemo nikamor in mesta sploh ne vidimo.
