Enajst največjih proizvajalcev in distributerjev strelnega orožja v ZDA je v ponedeljek na okrožnem sodišču v Massachusettsu predložilo pisni ugovor na civilno tožbo, ki jo je proti njim vložila mehiška vlada predsednika Andresa Manuela Lopeza Obradorja. Obtožuje jih soodgovornosti pri tihotapljenju vseh vrst orožja v Mehiko. Pravni zastopniki podjetij Smith & Wesson, Barrett, Beretta, Century International Arms, Colt's Manufacturing Company, Glock, Sturm, Ruger & Co., Witmer Public Safety Group in njihovih hčerinskih družb pa obtožbe ocenjujejo za neutemeljene in od bostonskih sodnikov zahtevajo, da jih zavrnejo. Prepričani so, da Mehika s tem poskuša »izsiliti« svojo politiko nadzora nad orožjem v Združenih državah, kar naj bi pomenilo kršitev ameriške ustavne pravice do posesti in nošenja orožja. Mehiško potezo so označili za »spopad vrednot« med obema državama.
Mehiška vlada: Proizvajalci natančno vedo, kam gre orožje
Mehiška vlada trdi, da so ameriški proizvajalci namerno olajšali postopek nakupa oziroma prodaje strelnega orožja, in jim očita »malomarne in nezakonite poslovne prakse, ki omogočajo nezakonit promet z orožjem v Mehiki«. Osrednji argument za tožbo je, da ta podjetja že desetletja natanko vedo, kam in komu gredo njihovi izdelki – v Mehiki se z njimi namreč oborožujejo mamilarski karteli in druge kriminalne združbe prek nezakonite trgovine in tihotapstva. V 139 strani obsegajoči tožbi mehiška vlada navaja primere številnih zločinov od leta 2004, v katerih je bilo uporabljeno ameriško orožje. Po zbranih podatkih je bilo leta 2019 z njim umorjenih več kot 17.000 ljudi, 70 do 80 odstotkov zaplenjenega orožja med letoma 2009 in 2018 pa je bilo proizvedenega v ZDA.
Proizvajalci: Mehika spodkopava ameriške ustavne svoboščine
Obtoženi ugovarjajo z besedami: »To tožbo je Mehika vložila zato, ker ni bila zmožna nadzorovati kartelnega nasilja znotraj svojih meja, in želi za to obtožiti proizvajalce in distributerje strelnega orožja v ZDA.« Po njihovem mnenju mehiška stran ni predložila nobenih dokazov neposredne odgovornosti teh podjetij za nezakonit nakup in uporabo njihovih izdelkov s strani tretjih oseb, poleg tega pravijo, da po ameriški zakonodaji primer nima nobene pravne podlage. V mehiški tožbi niso zasledili trditev, »da bi kdo od obtoženih prodajal svoje strelno orožje kartelom«, ampak da to počno posredniki, ki s temi podjetji niso povezani, zato »obdolženi ne morejo odgovarjati za samostojno delovanje katere koli tretje osebe«. Mehiško tožbo označujejo kot poskus povzročitve bankrota ameriških proizvajalcev orožja ter spodkopavanja ameriških ustavnih svoboščin in skrbno uravnoteženih predpisov o strelnem orožju, ki so jih določili kongres in državni zakonodajni organi.
Država bi zahtevala odškodnino
Ameriški zvezni sodnik F. Dennis Saylor bo moral na podlagi predstavljenih dokazov in argumentov obeh strani kmalu odločiti, ali bo civilno tožbo sprejel. Če bo prišlo do sodnega procesa, bo mehiška vlada zahtevala odškodnino, ki bi jo določilo sodišče. Po ocenah zunanjega ministrstva bi lahko znašala dva odstotka mehiškega BDP glede na škodo, ki jo tihotapsko orožje povzroča s smrtonosnim nasiljem, in glede na gospodarske posledice, ki jih nasilje prinaša Mehiki. V ponedeljek je njen zunanji minister Marcelo Ebrard s to problematiko seznanil varnostni svet ZN ter pozval k vzpostavitvi in izboljšanju nadzornih mehanizmov za spremljanje in preprečevanje nezakonitih mednarodnih prenosov orožja, preusmeritve trgovine in čezmejnega tihotapljenja. Dodal je, da tožba ne oporeka zakonodaji, politiki ali dejanjem oblasti v ZDA, ampak jo gre razumeti kot »načelno in moralno obvezo« za zaustavitev nasilja v Mehiki.