»Nasilje ni osebna težava posameznice in ni stvar zasebnih ali družinskih odnosov, ampak je nedopustno in kaznivo dejanje, ki ga ne smemo le nemo opazovati,« je opozoril Svetina. Zato poziva vse, ki v svoji okolici zaznajo ali opazijo nasilno vedenje, da se nanj odzovejo in ga prijavijo.
Nasilje je namreč odvisno tudi od tega, kako se družba nanj odzove. »Če tako vedenje obsodimo in sankcioniramo, ga s tem zmanjšujemo in ustavljamo. Če pa ga toleriramo, minimaliziramo ali spregledamo, pa nasilnežem dajemo dodatno moč,« je še zapisal.
Poleg prijave nasilja je pri naslavljanju problematike po njegovih besedah ključnega pomena tudi podpora žrtvam, saj potrebujejo okolje, kjer lahko spregovorijo in kjer so slišane. Čeprav imamo v Sloveniji na tem področju dobro urejeno zakonodajo, to ni dovolj, saj je pomembno »stalno usposabljanje zaposlenih, ki se srečujejo z nasiljem«.
»Iz obravnavanih pobud opažamo, da niso vsi deležni enake kakovosti storitev institucij v vseh primerih prijavljenega nasilja. Že več let opažamo tudi nekonsistentnost različnih organov pri izvajanju ukrepov za zaščito žrtev in tudi pri delu s povzročitelji nasilja. Zaposleni na policiji, pravosodju, centrih za socialno delo morajo delovati kot uglašen orkester, da bodo postopki hitri, storilci pa bodo za svoja dejanja kaznovani,« je opozoril varuh.
Ob tem je pozdravil tudi prvo poročilo skupine strokovnjakov Sveta Evrope za ukrepanje proti nasilju nad ženskami, ki ocenjuje uresničevanje Istanbulske konvencije v Sloveniji. »Gre za pomemben mehanizem varstva človekovih pravic, ki osvetljuje stanje v naši državi in nas opozarja, kje so potrebne še izboljšave in kako še moramo ukrepati za ustrezno zaščito pred nasiljem nad ženskami,« je še dejal in dodal, da pristojne organe poziva k sprejemu strategije.