Novi proračuni: Neznosna lahkost padanja v dolgove

Vprašljive naložbe

Vlada se trka po prsih, da sta proračuna naložbeno usmerjena, saj se bo v prihodnjih dveh letih za investicije namenjalo po več kot 2,2 milijarde evrov (v prejšnjih dveh letih le po dobrih 900 milijonov), a ni vse v številkah. »Izjemno velike investicije so sicer lahko dobra stvar, a je treba vedeti, kam dajemo denar. Tu pa je struktura preveč razdrobljena, denar gre zlasti za decentralizirane projekte v fizično infrastrukturo in zdravstvo, ne pa v tehnologijo, znanost, razvoj. S takim proračunom se skuša graditi politični kapital za prihodnje volitve. Poudarek je na podeželju in regionalnem pristopu, zato vlada tudi potuje po Sloveniji in skuša reševati lokalne probleme, ne pa centralnih. Bolj stavijo na infrastrukturo lokalnih skupnosti kot na novo produktivnost in konkurenčnost gospodarstva. Po drugi strani pa jemljejo sredstva področjem in skupinam, ki se jim zdijo sovražna,« opozarja Kovač, ki ga moti tudi nezadostna preglednost proračuna.

»Nepreglednost strukture proračuna se kaže tudi v tem, da vlada letos ni bila pripravljena prerešetati postavk z rebalansom. Potrebovali bi programski proračun, saj je pred nami desetletje, ko je treba opraviti ključno transformacijo. Država, ki bo tu zgrešila, bo zaostala. Mi smo že doslej veliko izgubili. Ta dva proračuna sta zelo pomembna, ker zastavljata sistem preobrazbe gospodarstva in srednjeročnega načrtovanja. Kot je vlada zastavila, bomo v slabem položaju. Morali bi imeti programski proračun z jasnimi programi, a za to je treba imeti jasne cilje in strategijo, česar pa ta vlada nima. S srednjeročnim okvirjem zgolj prikriva nepreglednost javnih financ, nejasne razvojne cilje in neučinkovitost ukrepov,« ugotavlja Kovač, ki izpostavlja tudi časovno neprimernost pravkar sprejetih proračunov. Kot ob prvi Janševi vladi, ki je z ekspanzivno politiko v času visoke gospodarske rasti spodbujala pretirano zadolževanje podjetij, in kot ob drugi, ko je z varčevalnimi ukrepi še poglobila padanje gospodarstva med krizo, tudi zdaj deluje prociklično in vztraja s sprva smiselno ekspanzivno politiko še v času, ko se je po pandemskem šoku gospodarska rast že vrnila.

Nepravi čas

»Ekspanzivna politika postaja vprašljiva, saj se že načenja absorpcijska sposobnost gospodarstva, kar se kaže na trgu delovne sile, pa tudi v rasti inflacije. Z ogromnimi deficiti v dveh, treh letih smo preveč povečali zadolževanje. Smo sicer še vedno pod povprečjem zadolženosti glede na BDP, je pa problem dinamika tega zadolževanja. Poleg tega je Slovenija kot majhno gospodarstvo zelo občutljiva za vire financiranja, saj večje države pač uživajo veliko večje zaupanje finančnih trgov. Zdaj imamo dobro boniteto, a jutri, pojutrišnjem lahko ta pade, zato moramo imeti bolj robustne in zdrave javne finance kot velike države, četudi so te bolj zadolžene. Zadolžitev niti ni problem, če imate konkurenčno gospodarstvo in če je gospodarska rast večja od obrestnih mer. A najbrž se bodo leta 2023 že začela spreminjati in zaostrovati pravila EU, ki so zdaj ohlapna, višja bo tudi inflacija, zato bodo pogoji zadolževanja bolj ostri. Slovenija tako kot ob prejšnji krizi stopa v to obdobje z bremeni in močno ranljiva, Janševa vlada pa se tega spet premalo zaveda. Na to kaže tudi ideja o znižanju davkov, s čimer dolgoročno oškodujete proračunski vir, ne da bi poskrbeli za nadomestilo. Ko ne bo dovolj sredstev za financiranje, bo resen problem. Tudi tretja Janševa vlada ima kot prejšnji dve katastrofalno fiskalno politiko, saj na ekonomijo gleda skozi svoje politične interese,« opominja in spominja Kovač.

Tudi nekdanji finančni minister dr. Franc Križanič se zgraža nad novim proračunom. »Ne moreš vendar imeti tako velikih izdatkov in tako velikega primanjkljaja pri takšni gospodarski rasti. To je neresno, nesmiselno in nestrokovno. Finančni minister se zdi povsem miren, ker kot edini v vladi še ni imel afer, a narediti tak proračun je neodgovorno. Ne more se tako delati. Kaj pa bo, ko bo gospodarska rast v prihodnosti padla? Gospodarska dejavnost se je letos povrnila in javnofinančni prihodki so že večji od primerljivih pred pandemijo, a primanjkljaj ostaja velik zaradi precej višje ravni javnofinančnih izdatkov, tudi zaradi predvolilnih bombončkov. Zlasti z dodatki so se plače javnih uslužbencev nenormalno povečale. Če bi samo ukinili dodatke in le za šest odstotkov povečali plače v javnem sektorju in pokojninske transferje, bi imela Slovenija letos spet javnofinančni presežek v višini dobrih dvesto milijonov evrov, zdaj pa imamo 1,7 milijarde primanjkljaja,« poudarja Križanič.

Nevarne posledice

»V Sloveniji imamo zdaj noro dvigovanje plač, v povprečju za 5,8 odstotka, a večinoma zaradi vrtoglave rasti v javnem sektorju, kjer so zrasle za 10,5 odstotka, v zasebnem pa le za 3,8 odstotka. In vse to se je zgodilo v času, ko nam je BDP upadel za 5,5 odstotka. Ta trend se je pri nas ohranil, v svetu pa ga ni, vsaj ne tako izrazitega. Zdravniki ogromno zaslužijo z dodatki, sestre pa niso ustrezno plačane. A zdaj bodo dvig njihovih plač prenesli na domove, ki bodo dvignili cene oskrbovanja. S tem se odpira Pandorina skrinjica. Ko tako rušite plačni sistem, ga je treba potem znati sestaviti nazaj. Nastane tudi problem stroškovnih pritiskov in velikega efektivnega povpraševanja, ki dviguje cene. Cene se dvigujejo tudi drugod v EU, zato se bodo povečale obrestne mere, dostop do mednarodnega zadolževanja bo težji in majhne države bodo imele težave s tem,« omenja enega od problemov, ki ga vlada še ne opazi, ekonomist dr. Maks Tajnikar, ki se prav tako ne navdušuje nad povečanim obsegom investicij iz proračuna.

»V razmerah krize, ko gospodarstvo ne deluje normalno, smo se nenadoma znašli v položaju, ko si privoščimo, česar si prej nismo mogli in upali. Gradili bomo šole s koncesijami, kar bo zahtevalo še višje operativne stroške za tekoče poslovanje, večje od investicijskih. Domove za ostarele bodo gradili privatniki, tudi z zadolževanjem, a nihče se ne vpraša, kakšne bodo potem cene teh domov in kdo si jih bo lahko privoščil. Prodaja se iluzija, ki nas bo slej ko prej udarila nazaj. Ustvarja se vtis, kot da denar leži na cesti, a ga prejšnji ministri niso znali pobrati. Vsakemu se lahko porodi vprašanje, zakaj se že prej ni več investiralo – ker ni bilo denarja. Govorijo, da je to investicijsko naravnan proračun, a ni nujno, da je to dobro. Te investicije niso v produktivne kapacitete, ampak v javni sektor. Temeljijo na velikem zadolževanju, česar si prej nismo mogli privoščiti, ali na denarju iz EU, ki bi ga morali izdvojiti iz proračuna, da bi bil bolj pregleden,« razmišlja Tajnikar, ki ga jezi preveč lahkotno zanašanje vlade na optimistične scenarije v prihodnosti.

»Strinjam se, da bo gospodarska rast, če le ne bo spet podivjala epidemija, okoli katere se bo še vedno večinoma vse vrtelo. A to je vračanje na staro rast, polodstotno. Pričakovali bi, da bo sedanja višja rast znižala deficit, a je vlada čarovniško ocenila prihodnjo rast, in to izrablja, da se deficit ohranja. To pomeni povečevanje kumulativnega dolga, čeprav Šircelj to zanika. Lani se je okoli dve milijardi porabilo za pandemijo, ostanek do 3,5 milijarde pa so drugi odhodki. Namesto da bi rast izkoristili za nižanje deficita, se dodatno zadolžujemo, ob tem predlagajo še nižanje davkov. Pri tem posegamo v dohodninske davke, ki nimajo vpliva na gospodarsko rast, saj povedo le, ali bomo več namenili za individualno ali kolektivno potrošnjo. Vladne predpostavke so torej napačne in vodijo v zadolževanje in ne v rast. Proračun je kratkoročno naravnan na volitve, da bodo rekli, kaj vse je ta vlada naredila, drugi pa ne,« meni Tajnikar, ki ga vse skupaj spominja na že videno.

»V času prve Janševe vlade od 2004 do 2008 je bilo podobno, le da se zdaj zadolžuje država, takrat pa so se podjetja, a dolg podjetniškega sektorja se je pozneje prek sanacije bank prenesel na državo. Janša je potem še klical trojko, tako da so nam padle bonitete in se je bilo težko zadolževati, zaradi česar je imela vlada Bratuškove toliko večje težave. Zdaj se bo spet čez nekaj let pokazalo, kakšna škoda bo nastala tudi zaradi katastrofalnih proračunov, spet bo potreben kak varčevalni Zujf. Podobno kot ob prejšnji krizi bo Janševa vlada rekla, da ni nič kriva, dolgoročno pa bo nastal dolg, ki ga bodo plačevale prihodnje generacije,« je možne posledice sedanjih vladnih potez orisal Tajnikar.