Naš namen je bil namreč iz prve roke izvedeti, kakšne so razprave na spletni strani naše nacionalke, pri čemer smo pod psevdonimom sodelovali v več takšnih besednih prerekanj, piše Damjan Franz Lu v novi številki Nedeljskega dnevnika. Zanimalo nas je, ali so ta res tako obupna, napeta in žaljiva, kot ljudje pripovedujejo.
Na tem spletišču je namreč domala pod vsak objavljen članek dovoljeno komentirati. Izjeme so redke, mednje sodi, denimo, kakšna smrt v rubriki črne kronike. Toda črna kronika nas ni zanimala, pač pa bolj aktualne družbene razprave, tiste, ki se na nek način dotikajo slehernega, tematike, kjer bi utegnili v razumni razpravi nekako pomenljivo izmenjati mnenja. Izkušnja je bila kajpak povsem drugačna, na koncu pa se je bolj zastavljalo vprašanje, ali nam je vsega tega res treba.
Toda nadaljujmo. Na uvodoma omenjeni prispevek je bilo več kot 300 odzivov. Prav zato ga vzamemo kot primer, ker je tolikšno število še nekako obvladljivo, medtem ko se pod nekatere druge prispevke naplete tudi po 800, 900 odzivov in več.
V omenjenih tristotih je bilo tudi vse, kar potrjuje splošen vtis – od laži do ostrejših besed, naperjenih proti avtorju (torej ad personam) in ne kot polemika z vsebino (kar je vrlina neke razumne diskusije). Oziroma drugače povedano: besede so hitro zašle na področje osebnega in lažnivega.
Vzemimo primer naše izkušnje; debata je tekla o tem, poenostavljeno povedano, zakaj se je nekdo cepil in ali naj se cepi tudi tisti, ki je prebolel: »V osnovi se razlikujeva na eni sami točki: jaz se nisem cepil zaradi gledališča, kina ali hrvaške obale, ne zaradi sebe, pač pa zato, da je zaščitena širša družina,« smo zapisali, nič kaj posebej provokativno, bolj v upanju, da bi umirili temperaturo. Pa se je takoj našel nekdo, ki je bil dokaj oster: »Bluziš! ... Mislim, kake mate eni.« S kladivom po glavi, drugačen slog, zelo neposreden, izključevalen in spet je postajala razprava bolj boleča.
Ali pa ob neki drugi priložnosti, ko je tekla beseda o tem, kaj je znanost že dognala in kje smo lahko bolj gotovi glede virusa: »Težko trdimo eno ali drugo, ker še ni dovolj raziskav,« je bila trditev, spet precej nevtralna in neizključujoča, kot odgovor na besedilo, ki je napovedovalo prerekanje. Takoj odziv: »Cepljeni zbolevate in kužite dalj in celo v enaki meri.« In potem: »Beri CDC, poslušaj Faucija.«
No, trditev je povsem izmišljena, ker ne ameriški center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) in ne dr. Anthony Fauci, svetovalec ameriškega predsedniku za področje zdravstvenih zadev, nista izrekla takšne trditve.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Neznosna lahkost padanja v dolgove
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kaj ugledni ekonomisti menijo o zadolževanju vlade in posledicah za naslednja leta, kaj je o svojem morebitnem vstopu v politiko dejala nekdanja novinarka in diplomatka Marta Kos, s kakšnimi težavami se srečujejo reševalci prve pomoči v Ljubljani, kaj je povedal kuharski mojster Luka Košir, letošnji edini dobitnik Michelinove zvezdice pri nas, kako se na Krasu in v Vipavski dolini ljudje spet pogosteje odločajo za kamnite strehe – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
