Z zaslišanjem prič se je nadaljevalo sojenje Trboveljčanu Ivanu Robežniku in Lovru Smergutu iz Radeč, obtoženima vpletenosti v tatvino orožja iz podjetja 365 Plus v ljubljanskih Fužinah. »Prostor, v katerem je bilo orožje, ni bil varovan. In sicer zaradi zahteve inšpektorata, da tam, kjer se hrani pirotehnika, ne sme biti vgrajena elektronska naprava, ker lahko sproži iskro. Zato tam ni bilo alarmne naprave in nadzorne kamere. So bili pa varovani vsi prostori, skozi katere je mogoče priti do tega prostora. Do njega je treba skozi dvoje zaklenjenih vrat. Je pa res, da nihče ni pomisli, da bo kdo vstopil vanj skozi streho,« je pojasnil predstavnik oškodovanega podjetja Igor Albreht in dodal, da je bil v kritičnem času alarm drugje v stavbi aktiviran, a se ni sprožil.

Še isti dan v Bosno

Kdo se je 8. januarja predlani skozi streho spustil naravnost v prostor z orožjem, je že znano: Trboveljčan Primož Kupšek, ki je to priznal in tudi že bil obsojen. Zaradi vloma na tri leta zapora in zaradi nedovoljenega prometa z orožjem na poldrugo leto. V obtožnici piše, da je skupaj z Robežnikom in Smergutom, ki tega ne priznavata, tistega dne z avtom najprej kako uro krožil v okolici podjetja 365 Plus, nato sta se pajdaša na ogled odpravila še peš. Ko je bil zrak čist, je okoli 22. ure Kupšek za poslopjem na zid prislonil lestev in splezal na streho. Odstranil je kritino in nato z žago, kladivom in pajserjem na strehi naredil odprtino. Potem so se vsi na kratko umaknili, če bi se slučajno sprožil alarm. Ker se to ni zgodilo, so se okoli polnoči vrnili. Kupšek je splezal skozi strešno odprtino in iz omar in vitrin začel krasti različno orožje: cel kup polavtomatskih pištol znamke CZ, pa steyerje, glocke, berette, celo dva bombometa, namenjena za vojsko ali policijo, sta bila zraven. Vse to naj bi dal v vreče, ki naj bi jih nato Robežnik in Smergut naložila v avto, Robežnik pa še isti dan odpeljal v BiH.

Blaž S., ki se v podjetju ukvarja predvsem s papirologijo, povezano s prodajo oziroma uvozom in izvozom orožja, je jutro po vlomu prvi vstopil v zaklenjeno sobo. »Videl sem razmetane prazne škatle od orožja, omarice so bile odprte, na tleh je ležala pištola scorpion… Opazil sem, da je bilo vlomljeno skozi streho, po tleh je bilo nekaj izolirne volne in knaufa. Pozneje sem opazil, da sta policista iz prostora prinesla tudi lestev,« je pričal. Pred njegovim odkritjem nihče ni opazil nič nenavadnega, razen da je vse ob prihodu v službo presenetila lesena deščica, ki je ležala na običajno počiščenem parkirišču. Vendar se takrat niso zavedali, kaj to v resnici pomeni. Po pregledu nadzornih kamer so ravno na podlagi padca te deščice ugotovili čas vloma.

Nikogar z »neumnimi vprašanji«

Tudi v dneh pred njim nihče ni opazil nič nenavadnega. Nobena stranka jim ni padla v oči. Strankam je sicer vstop v prostor z orožjem prepovedan, jim ga pa pokažejo v sosednjem prostoru, »showroomu«. Direktor prodaje Gašper Heybal je na splošno pojasnil, da če se jim kdo zdi sumljiv in postavlja »neumna vprašanja«, obvestijo pristojne organe. Takrat so imeli sicer nekoliko manj orožja kot običajno, okoli 120 kosov. Kajti včasih ga imajo tudi po 300 ali 400 kosov. Po Albrehtovih besedah so v skladišču le kratek čas do predaje kupcu, večino prodajo v tujino. Podjetje je bilo z vlomom oškodovano za slabih 23.000 evrov (zavarovalnica mu je škodo povrnila), sam Heybal pa za 16.400, ukradli so namreč tudi štiri njegove zasebne kose. »Nič nismo dobili vrnjenega. Niti nisem slišal, da bi se kje kak kos prodajal,« je pričal Albreht.

Nekaj orožja je Kupšek dal iz škatel že na kraju vloma, druge so končale v Ljubljanici. Jutro po vlomu jih je opazil Leon B., strojnik, ki opravlja redno obhode okoli hidroelektrarne Fužine. Na prostoru za priče je razložil, da ga je zanimalo, kaj je v vodi, in izvlekel je eno ali dve. V njih je našel navodila za orožje. V bližini je opazil policista (in kasneje še nekaj njih) in mu povedal za najdeno. Odgovoril mu je, da iščejo ravno to.