Kitajska je prvič po štiridesetih letih znižala diplomatske odnose z neko državo na raven odpravnika poslov. Potem ko je prejšnji teden v Litvi svoja vrata kljub ostrim protestom Pekinga odprl urad tajvanskega predstavnika, je Kitajska to ocenila za »resno spodkopavanje kitajske suverenosti in ozemeljske celovitosti« ter Litvi sporočila, da ji ne ostane drugega kot znižati raven odnosov in da jih lahko ob nadaljnjem zaostrovanju povsem prekine. Peking je zaradi namer Litve o odprtju tajvanskega predstavništva že avgusta izgnal litovskega veleposlanika in iz baltske države odpoklical svojega.

Tajvan, ki ga ima Kitajska za del svojega ozemlja, ima po svetu več svojih predstavništev, ki pa imajo v nazivu besedo Tajpej (prestolnica otoka), ne pa besede Tajvan, za kar je Peking posebno občutljiv. Tajvansko predstavništvo v Litvi bo po ocenah dejansko delovalo kot veleposlaništvo, čeprav uradno nima takšnega statusa.

Peking namiguje, da so v ozadju ZDA

Znižanje ravni odnosov na odpravnika poslov je po pisanju kitajskega uradnega časopisa Global Times prvo takšno s strani Pekinga po letu 1981, ko je to storil v odnosih z Nizozemsko, ker je ta odobrila prodajo podmornic Tajvanu. Dve mu je tudi dobavila, nato pa je ob pritisku Kitajske prenehala izdajati licence za prodajo Tajvanu. Državi sta odnose vrnili na veleposlaniško raven leta 1984, po skoraj treh letih.

Kitajska je ob začetku takratnega spora trdila, da ga iz ozadja orkestrira nova ameriška administracija predsednika Ronalda Reagana in da gre za »zgrešen trend«, ki lahko ogrozi mir v Aziji. Nekaj podobnega v Pekingu namigujejo tudi zdaj. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Zhao Lijian je dejal, da so Litvo »očitno podžgale določene velike države«, medtem ko je Global Times citiral ocene kitajskih analitikov, da je Litva »postrešček Združenih držav«.

Kitajski predsednik Xi Jinping je na virtualnem vrhu ameriškemu kolegu Joeju Bidnu pretekli teden dejal, da bi bilo spodbujanje neodvisnosti Tajvana »igranje z ognjem«, kot je po pogovoru sporočil uradni Peking. Bela hiša pa je zapisala, da je Biden Xiju potrdil ameriško zavezo politiki ene Kitajske, obenem pa ostro nasprotoval spreminjanju statusa quo, po katerem je Tajvan dejansko, ne pa formalno neodvisen.

Trpeti zna predvsem izvoz hrane

Tudi oblasti v Litvi pravijo, da spoštujejo politiko ene Kitajske in da Tajvana uradno ne priznavajo, zato bi morali odprtje predstavništva razumeti kot »poskus krepitve gospodarskih, kulturnih in znanstvenih odnosov s Tajvanom«, je dejala premierka Ingrida Šimonyte. Podprla jo je sosednja Poljska. Evropska komisija pa je sporočila, da odprtja tajvanskega predstavništva v Vilni ne razume kot kršitev politike ene Kitajske, ki ji sledi tudi EU, in da gre »predvsem za dvostransko vprašanje Kitajske in Litve«.

Po ocenah gospodarstvenikov bi Kitajska kot povračilni ukrep lahko zadržala vrsto dvostranskih projektov z Litvo, najbolj pa zna trpeti izvoz hrane. Predsednik litovsko-kitajskega trgovinskega združenja Rokas Radvilavicious je za baltsko agencijo BNS dejal, da izvoz tehnologije, ki je za Kitajsko pomembna, ne bo ogrožen, »področja, kot je živilska industrija, pa se lahko znajdejo v mnogo težjem položaju«. V Pekingu sodeč po izjavah in zapisih v uradnih medijih upajo, da bodo njegovi ukrepi v prvi vrsti zadoščali za to, da ne bi Litvi sledila še kakšna država, stopnjevanja spora pa si ne želijo.

Uradne diplomatske odnose s Tajvanom, kamor so leta 1949 po državljanski vojni pribežali poraženi nacionalisti, ima petnajst držav (leta 2016 jih je bilo 22). Zdaj mu grozi še umik odnosov s Hondurasom, če tam na nedeljskih predsedniških volitvah zmaga kandidatka opozicije.