Bolgarski predsednik Rumen Radev, sicer letalski general, je v nedeljo s 66,7 odstotka glasov zmagal v drugem krogu predsedniških volitev ob komaj 34-odstotni volilni udeležbi. Radev (58), ki je imel podporo predvsem socialistov (nekdanjih komunistov), si je tako še za pet let podaljšal mandat, z njegovo zmago pa se je še okrepil boj proti korupciji, ki je tudi v ospredju sedanjih pogajanj o novi vladi po parlamentarnih volitvah 14. novembra. S 31,8 odstotka dobljenih glasov je poraženec drugega kroga predsedniških volitev rektor sofijske univerze Anastas Gerdžikov, ki sta ga podprli konservativna stranka GERB dolgoletnega predsednika vlade Bojka Borisova in stranka turške manjšine.
Na čelu vlade diplomanta Harvarda
Bolgarski predsednik nima veliko moči, a Radev v sedanji politični krizi, najhujši po padcu komunizma leta 1989, s svojo pokončno držo in odločnim nasprotovanjem korupciji predstavlja neko stabilnost. Že lani poleti se je odločno postavil na stran protestnikov in zahteval odstop skorumpiranega Borisova, ki je vladal Bolgariji od leta 2009. Po volitvah 4. aprila letos, ko je bil Borisov poražen, vendar se je bolgarski parlamentarizem znašel v slepi ulici, je Radev sestavil začasno vlado iz novih obrazov, ki je odločno nastopila proti korupciji. Gospodarski in finančni minister, Kiril Petkov in Asen Vasilev, sta denimo razkrila, da so banke denar, namenjen za mala podjetja, preusmerjale v velika podjetja. S svojo novo stranko Nadaljujmo spremembe sta nato 14. novembra zmagala na parlamentarnih volitvah z obljubo, da bosta denar, ki so ga ukradli tajkuni in njihovi politični botri, razdelila med ljudi.
Zdaj se pogajata o novi vladi, na čelo katere naj bi prišel 41-letni Petkov. Skupaj z Vasilevom sta se odlikovala med študijem ekonomije na Harvardu, postala poslovneža na Zahodu in se že pred leti vrnila v domovino.
S 26 odstotki sta predprejšnjo nedeljo zmagala na že tretjih letošnjih parlamentarnih volitvah, potem ko ne aprilske ne julijske niso omogočile parlamentarne večine. A čeprav je ob parlamentarnih hkrati potekal prvi krog predsedniških volitev, je bila udeležba samo 38,6-odstotna, kar je najmanj v zgodovini bolgarskega parlamentarizma, morda pa tudi evropskega.
Težavna štiristranska koalicijska pogajanja
Petkov in Vasilev si zdaj prizadevata sestaviti vlado s sorodno sredinsko stranko Demokratična Bolgarija, ki je dobila 6,5 odstotka glasov, potem z nekoč zelo močnimi socialisti, ki so dobili enajst odstotkov, in s stranko priljubljenega pevca Slavija Trifonova Obstaja takšno ljudstvo, ki je zmagala na julijskih parlamentarnih volitvah s 23,8 odstotka glasov, a potem ni mogla sestaviti vlade, zdaj pa ni dosegla niti deset odstotkov. Vsekakor pa Petkovu in Vasilevu ni lahko sestavljati vlade s temi strankami ne samo zaradi razlik v programu, ampak ker jim je njuna stranka vzela veliko glasov.
Vse te štiri stranke pa bi rade začele povsem novo obdobje v zgodovini Bolgarije, ki je v EU najbolj revna, najbolj skorumpirana članica, v EU ima tudi najnižjo minimalno plačo (332 evrov) in največji padec števila prebivalcev v zadnjih 30 letih, z devetih na sedem milijonov. Po številu mrtvih zaradi covida-19 je na 100.000 prebivalcev druga na svetu, takoj za Perujem. Cepljenih z dvema odmerkoma je še danes le 23 odstotkov Bolgarov, kar je posledica nezaupanja ljudi v politiko. »Začeti moramo kampanjo za cepljenje,« je prejšnji teden dejal Petkov.