Eden izmed nam dokaj bližnjih otokov, ki v poznojesenskem in zimskem času ponuja razgibane pohodne poti, je Rab. Čeprav slovi kot otok močne zimske burje, je njegova južna stran v zavetrju, skriti zalivčki polotoka Kalifront pa tudi pozimi ponujajo odlične kotičke za martinčkanje. Kar zadeva pohodništvo, je na otoku za kar 200 kilometrov najrazličnejših urejenih poti za sprehode, od promenad do kolesarskih in planinskih stez. Njihova značilnost je, da nimajo velikih vzponov, saj je najvišji vrh otoka Kamenjak visok le 408 metrov. Torej so pohodne poti primerne, tudi če niste v najboljši formi ali če se na sprehod odpravite z majhnimi otroki.

Po globokem mediteranskem gozdu

Tudi kar zadeva pokrajino, je izbira velika. Za zimske dni so odlične steze na jugu otoka. Med njimi sta dve še posebno nenavadni. Nedaleč od mesta Rab je polotok Kalifront, na katerem se razteza gozdni rezervat Dundo, vhod vanj je v vasi Kampor. Po sredini polotoka vodi cesta, ki je približno na sredi zaprta na promet. Ob prvi zapornici, ki pa je pozimi navadno odprta, so informacijske table ter zemljevidi poti. Najbolj priljubljena pešpot na polotoku je Capo Fronte Trail, ki je ena izmed treh poti, nastalih v okviru projekta Rab Archaeological Traces. Dolga je 22 kilometrov in se večinoma vije po gozdu. Je dobro označena, pri navigaciji pa si lahko pomagate tudi z aplikacijo projekta, ki pa žal deluje le na najnovejših mobilnih telefonih. V podobni smeri vodi tudi Premužićeva steza, in sicer od južne obale Kalifronta do Uvale svete Evfemije. Ta je dolga 15 kilometrov in označena s planinskimi markacijami.

Za vse, ki se jim to zdijo predolge ture, pa je priporočilo preprosto: avto lahko parkirate ob cesti in se nato podate po kateri koli poti navzdol v gozd. Večinoma so to poti, ki jih poleti uporabljajo kopalci, saj je na koncu vsake gotovo skrita majhna uvala, samoten zaliv, obrnjen na jug in zatorej poln sonca. Od ceste do morja je približno pol ure hoda, poti pa niso primerne za kolesarje.

Krožne poti do peščenih zalivov

Otok Rab slovi po peščenih plažah. In res je predel v okolici Loparja, vsaj kar zadeva Jadran, na prvi pogled nenavaden. Poleg slovite Rajske plaže, ki je v zimskem času popolnoma prazna in je lahko tudi prijeten sprehod po več kot kilometru mivke, so prav skrivnostni tudi zalivi polotoka Lopar. Ena izmed pešpoti je Rab Archaeological Traces, imenovana Epario. Dolga je 10 kilometrov, začne se tik ob trajektnem pristanišču v Loparju, konča pa se na Rajski plaži. Pot je sicer prijetna, vendar ni krožna, zato potrebujete, če greste peš, prevoz nazaj na izhodišče. Zato je še posebno za družine primernejše, da si stezo razdelijo v dva krožna dela.

Prvi krog se začne pri parkirišču nad uvalo Ciganka. Pot je dobro označena, vodi pa sprva navzdol proti zalivu, nato pa po grebenu do naslednjih zalivov. Ob tem se razprostira pogled proti Svetemu Grgurju ter za njim proti hribom med Staro Baško in Baško na otoku Krku. Pokrajina, po kateri vodi pot, je nenavadna tudi zaradi rabskih piramid, kakor imenujejo skulpture iz strjene mivke, ki nastanejo z erozijo. V vsakem od zalivov si pohodniki lahko privoščijo počitek. Ko pot doseže zaliv Sturići, se lahko odpravite po stopnicah nazaj do grebena polotoka ter se po asfaltni poti vrnete na izhodišče. Celoten krog zahteva uro in pol nezahtevne hoje.

Naslednji dan lahko nadaljujete pot, tokrat pa se podate do zaliva Sahara. Poleg Rajske plaže je to drugi največji peščeni zaliv na otoku Rabu. Tokrat parkirate malce dlje na polotoku, pri izhodišču za zaliv Podšilo. Ponovno se spustite proti morju, ob poti pa lahko nabirate brinove jagode. Iz zaliva Podšilo sledite označeni poti do Sahare. Ta zaliv je res nenavaden, saj je skoraj polkrožne oblike, obdajajo pa ga sipine, zaraščene z redkim gričevjem. V času zunaj sezone je zaliv popolnoma samoten. Na izhodišče se vrnete tako, da sledite stezi v smeri Loparja, ko dosežete makadamsko cesto, pa se usmerite na jug. Cesta vsa bo pripeljala na izhodišče.

Razgledna točka najvišjega vrha

Za zimske dni, ko ni burje, pa je idealen še malce bolj strm vzpon na Kamenjak, najvišji vrh otoka Raba. Začetek poti je dva kilometra od mesta Rab, v vasi Mundanije. Z avtom se lahko zapeljete do zadnjih hiš, ki so že na pol poti do vrha. Nato sledite planinski poti, ki vas najprej po približno 40 minut hoje navkreber pripelje do Tomašićeve razgledne točke, od koder se ponuja neverjeten pogled na mesto Rab in okoliške otoke.

Od tu je do vrha le še dobrih petnajst minut hoje čez pašnike, obdane s kamnitim zidovjem. Sam vrh Kamenjaka sicer ni ravno privlačen, saj je na njem stara telekomunikacijska centrala, a je vseeno zabavno doživetje osvojitev najvišjega vrha tega Kvarnerskega otoka. mah