Odbor DZ za zdravstvo je za obravnavo na izredni seji DZ, ki bo v sredo, ob obstrukciji dela opozicije pripravil dopolnjeni predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Poslanci LMŠ, SD, SAB in Levice so v soboto kmalu po 22. uri zapustili sejo. Kot so pojasnili, se ne strinjajo, da se seja v nasprotju s poslovnikom nadaljuje tudi po 22. uri. Preostali poslanci so dopolnjeni predlog potrdili z desetimi glasovi za in nobenim proti.
Zavrnili vsa dopolnila opozicije
Odbor je brez razprave poslancev sprejel številna dopolnila, ki so jih skupaj vložile poslanske skupine koalicije in opozicijske SNS. Z njimi denimo predlog natančneje določa storitve dolgotrajne oskrbe in pogoje za njeno opravljanje. Na podlagi mnenja zakonodajnopravne službe DZ so sprejeli tudi veliko dopolnil odbora, ki so jih vložili v koaliciji. Sprejeli so tudi dve dopolnili DeSUS, ki se nanašata na prostovoljce. V DeSUS predlagajo, da bi bila prostovoljcem omogočena vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe. Od več vloženih amandmajev SD, LMŠ, SAB in nepovezanih poslancev ni bil sprejet niti eden.
Sklopi storitev po zakonskem predlogu so pomoč pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih, zdravstvena nega, vezana na osnovna dnevna opravila, storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter storitve e-oskrbe. Storitve pomoči pri osnovnih dnevnih opravilih v skladu z enim od dopolnil obsegajo pomoč pri prehranjevanju in pitju, osebni higieni, oblačenju in slačenju, izločanju in odvajanju, gibanju, pripravi na spanje in počitek. Storitve pri podpornih dnevnih opravilih obsegajo zlasti pomoč pri gospodinjskih opravilih, pri nakupu živil in življenjskih potrebščin, prinašanje, pripravo in postrežbo obrokov ter spremstvo upravičenca v povezavi z izvajanjem storitev dolgotrajne oskrbe. Med storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila, pa sodijo spremljanje vitalnih funkcij in drugih parametrov ter spremljanje zdravstvenega stanja upravičenca, poleg tega pa tudi priprava, dajanje in nadzor nad jemanjem zdravil ter preprečevanje razjed zaradi pritiska.
Storitve za krepitev samostojnosti
Kot storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti so vključene storitve za krepitev in ohranjanje funkcionalnih sposobnosti in razvoj nadomestnih spretnosti, da bi bil uporabnik bolj samostojen in da bi to samostojnost tudi vzdrževal. Poleg tega so predvidene storitve svetovanja za prilagoditev bivalnega okolja ter storitve postdiagnostične podpore osebam s težavami v telesnem ali duševnem zdravju in podpore svojcem. V sklopu e-oskrbe so navedeni pripomočki in storitve informacijsko-komunikacijske tehnologije ter storitve na daljavo za zagotavljanje samostojnosti in varnosti upravičenca v domačem okolju.
Storitve pomoči pri osnovnih dnevnih opravilih v skladu z enim od dopolnil opravlja najmanj socialni oskrbovalec z opravljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo, storitve pomoči pri podpornih dnevnih opravilih pa polnoletna oseba z vsaj končano osnovnošolsko izobrazbo. Storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila, opravlja oseba, ki je v skladu s predpisi s področja zdravstvene dejavnosti kompetentna za opravljanje zdravstvene nege. sta