Po letu 2000 pa je za oceno pomena okoljske politike dovolj, da pogledamo, kako so se vrstili ministri za okolje. Od Jazbinškovega vizionarstva in Gantarjevega profesionalizma v devetdesetih smo prek Podobnika prišli do zdaj Vizjaka, ko je glavni namen ministra demontaža varstva okolja in usmerjanje denarja v določene »projekte«. Pred dvema letoma smo imeli svetlo točko Jureta Lebna, ki pa so ga zelo hitro odstranili, ko je začel delovati v korist okolja. Njegova odstavitev je bil značilen primer političnih metod v Sloveniji, saj je preživel le še nekaj tednov po tem, ko je rekel, da hidroelektrarn na Muri ne bo. Večer v soboto