Mesec dni po začetku koalicijskih pogajanj v Nemčiji se ta bližajo koncu. Članice nove tako imenovane semaforske koalicije – socialdemokrati (SPD), liberalci (FDP) in Zeleni – naj bi še ta teden predstavile koalicijsko pogodbo. Tako bi bila začrtana časovnica, da je nova vlada potrjena še v času miklavževega, na dosegu rok.
Čeprav bodo koalicijsko pogodbo prečesavali še organi strank, potrditev novega kanclerja in vlade zaradi udobne večine nastajajoče tričlanske koalicije v bundestagu (imajo 416 od skupaj 735 poslancev) ni vprašljiva.
Usklajevanje zadnjih podrobnosti
V času koalicijskih pogajanj, ki so potekala na ravni številnih delovnih skupin, o vsebini pogovorov ni bilo veliko znanega. Da bosta predvsem vprašanji davčne politike in zaščite podnebja težki pogajalski temi, je bilo znano že pred začetkom pogajanj. A vprašanje, kako naj Nemčija financira in zasnuje prehod v brezogljično družbo, je bilo očitno na trenutke tako zahtevno, da se je sopredsedujoča Zelenih Annelene Baerbock javno spraševala, ali je zgolj Zelenim mar za zaščito podnebja. Najverjetnejši novi kancler Olaf Scholz je vendarle v zadnjih dneh ocenjeval, da so pogajanja potekala dobro, konstruktivno so iskali rešitve, pa tudi na osebni ravni naj bi med pogajalci vladalo dobro vzdušje. »Tukaj se nekaj zrašča, nekaj, kar tudi sodi skupaj,« je dejal Scholz. Podobno kot Scholz tudi šef FDP in njegov kanclerski protikandidat na zadnjih volitvah Christian Lindner, ki bo sedaj z njim sedel v vladi, opisuje, da nastajajoča tričlanska semaforska vlada ni muha enodnevnica. Oba namreč to konstelacijo treh strank vidita na čelu Nemčije tudi po naslednjih volitvah.
Usklajevanje koalicijske pogodbe se je nadaljevalo tudi konec tedna. V zadnji sklepni fazi pa bodo pogajalci imeli na mizi tudi oblikovanje velikosti naslednje vlade, katere ministrski obseg z nemško zakonodajo sicer ni opredeljen. Prav tako bodo stranke uradno določile svoje ministre in resorje, ki jih bodo zasedli. Tako je vsaj bilo opredeljeno ob začetku pogajanj, toda že v vmesnih fazah je bilo jasno, da FDP cilja na finančno ministrstvo, ki bi ga vodil Lindner. Tudi Zeleni bi radi imeli to ministrstvo, zato da bi imeli večji vpliv pri financiranju zelenega prehoda. Spogledujejo se še z zunanjim ministrstvom, morebitnim novim ministrstvom za podnebne spremembe in tudi notranjim ministrstvom, v vsakem primeru pa naj bi ministrske položaje zasedla sopredsedujoča stranki Baerbockova in Robert Habeck. Socialdemokrati naj bi skoraj zagotovo zasedli gospodarski resor in ministrstvo za delo.
Začenja se boj trojice za Laschetovo nasledstvo
Na volitvah poražena krščanska demokracija CDU/CSU se bo v začetku decembra torej preselila v opozicijske vrste. Stranka CDU se medtem pripravlja tudi na kadrovsko prenovo, potem ko Arminu Laschetu na volitvah drugouvrščene stranke ni uspelo – tudi zaradi nasprotovanja v lastnih vrstah – h koalicijskim pogajanjem zvabiti Zelenih in FDP. Prvič v svoji zgodovini bo stranka svojega novega vodjo izbirala s pomočjo celotnega članstva (400.000 članov) konec prihodnjega januarja.
Že danes se začenjajo predstavitve treh kandidatov, ki se potegujejo za mesto bodočega vodje opozicije. Na čelo stranke bi rad prišel 66-letni Friedrich Merz, konservativec, ki se ni mogel prebiti na čelo stranke na zadnjem volilnem strankarskem kongresu. Takšno usodo je takrat z njim delil tudi zdaj vnovič kandidirajoči 56-letni Norbert Röttgen, nekdanji predsednik zunanjepolitičnega odbora bundestaga in minister za okolje. Trojico kandidatov zaokrožuje Helge Braun, 48-letni krščanskodemokratski politik, ki je od leta 2017 vodil kanclerski urad Angele Merkel, prej pa je bil po dvakrat poslanec in državni sekretar.