In kaj naj bi bil temelj hiše Slovenije? Sprememba volilnega sistema vsekakor. To sta v Dnevniku pravilno ugotavljala Bojko Jerman in Andrej Cetinski, več je o tem napisal tudi ustavni pravnik Ciril Ribičič. Evidentno je, da je sedanji volilni sistem pokazal vse pomanjkljivosti in nas pripeljal v stanje, v kakršnem smo. Evidentno je tudi, da političnim strankam zelo ustreza. In iluzorno je pričakovati, da bodo politične stranke oziroma njihovi šefi podprli kar koli drugega. Zato je to mogoče spremeniti samo z organizirano civilno iniciativo, ki ga mora pripeljati do referenduma. Referendum o vodi je dokaz, da se to da.
Očitno je tudi, da bo treba prenoviti oziroma dopolniti ustavo, ki bo te spremembe omogočila. Zanima me, kaj do sedaj organizirane civilne iniciative menijo o predlogu, da se v ustavo vnese tudi sprememba člena o pravici biti voljen ali voliti, tudi z obveznostjo voliti, tako kot imajo to urejene nekatere države v Beneluksu in se je pokazalo kot dobro. Menim, da moramo vsi državljanke in državljani prevzemati odgovornost za življenje v skupni domovini. Volilna udeležba z manj kot polovico udeležbe volilcev ne more biti legitimna.
Ravno tako me zanima, kaj menijo trenutne iniciative, da bi v ustavo vnesli člen, da imajo človekove pravice večjo težo kot pravice kapitala.
In sprašujem iniciative, kaj menijo o organizaciji širokih javnih in strokovnih razprav, kakšno zdravstvo, šolstvo, javno upravo, obrambo, ekologijo, zunanjo in notranjo politiko, pravni sistem si želimo. In na koncu razprav bi z referendumom potrdili zaključke, ki bi morali biti obvezno navodilo za vsako naslednjo vlado. Tako imajo urejeno v Skandinaviji in več kot očitno je, da funkcionirajo bistveno bolje kot pri nas.
Zato predlagam civilnim iniciativam, da se osredotočijo na spremembo volilnega sistema, ki bo omogočil izvedbo večine želj in pričakovanj. Da naredijo dobre temelje, da bo hiša Slovenije stala in obstala.
Zdravko Petrič, Kostanjevica na Krki
