Črno sredo (17. 11. 2021) si bomo državljani in državljanke Slovenije zapomnili, ker se je začel izvajati vladni odlok o samotestiranju otrok v šolah. Odlok, ki je v osnovne šole prinesel ločevanje otrok glede na podpisane in nepodpisane izjave staršev, ki je prinesel veliko ostrih besed, nestrpnosti med starši, učitelji in ravnatelji. Odlok, s katerim je vlada pokazala, da ne bo popuščanja. Samotestiranje v šoli ali pa pouk na daljavo. Odlok je »povozil« zakon o osnovni šoli, ki govori tudi o obveznem osnovnošolskem izobraževanju, ki ga starši morajo otroku zagotoviti.

Srečala sem učiteljico, ki je zaposlena v osnovni šoli v našem kraju. Učiteljica, ki poklic opravlja predano, srčno, človeško. Na moje vprašanje »Kako je šlo danes?« je odgovorila: »To je bil najtežji dan v mojem življenju. Nisem imela moči, da odstranim otroka iz razreda, ki ni opravil samotestiranja. Jaz sem učiteljica. To je opravil ravnatelj.« Solze v očeh so povedale vse. Ostala sem brez besed. Bil je trenutek, ki ga nikoli ne bom pozabila, trenutek žalosti, nemoči in spoznanje, kako nečloveški postajamo. Poslovili sva se s pogledom in odšli vsaka na svojo stran. Med sprehodom sem se spraševala: ali je res potrebno, da so bili danes učitelji in učiteljice postavljeni v nehumane situacije? V imenu odloka so morali postopati nečloveško, proti vrednotam pedagoškega poklica. Kaj res nihče ne pomisli na njihova čustva in na poslanstvo, ki ga opravljajo?

Učitelji so postali del konflikta interesov in so v sendvič paketu med starši in vodstvom. Vodstvom, ki lahko tudi izvaja mobing nad njimi. Naloga vodstva je, da uresniči vse iz okrožnic, ki jih v zadnjem trenutku spiše ministrstvo za šolstvo, pa če se strinja ali ne. Tako je in pika. Tu ni več prostora za razmišljanje. Vlada je tako rekla in tako bo, pa tudi, če je veliko nesmislov. To je bila črna sreda za vse učiteljice in učitelje, za učence in starše. Črna sreda, ki je prinesla veliko stisk, bolečine, jeze, stresa in žaljivih besed. Črna sreda, ki se v šolah ne bi smela zgoditi. A se je. Zakaj?

Jelka Kapun, Rimske Toplice