Vsaj pri nas malo ljudi ve, da je bil Köbenhavn, mesto, ki se na lestvicah redno uvršča v vrh človeku najbolj prijaznih mest, v začetku devetdesetih v tako slabem finančnem položaju, da je njegovo administracijo morala prevzeti danska vlada. Prestolnica se je dušila v motornem prometu, ceste so širili v štiri- ali celo šestpasovnice, ki pa so kmalu spet postale pretesne. Ljudem se je po domače strgalo – na protestih so zahtevali spremembe: želeli so, da bi bilo mesto tako varno, da bi otroci sami hodili v šolo, v mestu so zahtevali več prostora za ljudi in ne vedno več za ceste in parkirne prostore. »Pred petindvajsetimi leti je bilo mesto res tik prek bankrotom. Zato je začelo vlagati v najcenejšo infrastrukturo – v kolesarsko omrežje,« je o transformaciji danske prestolnice pred časom povedal Morten Kabell, dolgoletni mestni svetnik in kasneje podžupan za tehnična in okoljska vprašanja.
(Foto: Tomaž Skale)
Čeprav se z načrtovanjem prometa v mestih ukvarjajo doktorji znanosti, ki za računanje pretočnosti cest uporabljajo kompleksne računalniške modele, je zgodba s prom...
