Primerjava slovenskih in v svetu veljavnih predpisov
V prvi vrsti si lahko postavimo ključno vprašanje: ali je mehansko prezračevanje v stavbah predpisano kot obvezno ali dopustno? V gradbenem zakonu je v 21. členu 5. odstavka, ki se nanaša na bistveno zahtevo »varčevanje z energijo in ohranjanje toplote in raba obnovljivih virov energije«, navedeno naslednje: »Če z naravnim prezračevanjem v prostorih ni mogoče doseči predpisane kakovosti zraka, se uporabi sistem hibridnega ali mehanskega prezračevanja, ki mora omogočiti učinkovito vračanje toplote.« Zakon torej daje prednost naravnemu pred prisilnim prezračevanjem! To, da z naravnim prezračevanjem ni mogoče zajemati energije zavrženega zraka, zakonodajalca očitno ne zmoti. Še več, z naravnim prezračevanjem je tudi zelo težko, če že ne nemogoče, izpolniti kriterije akcijskega načrta skoraj ničenergijskih stavb! Da bi zadostili pogojem slovenske zakonodaje, v veliki meri zadoščajo že delujoča okna oziroma prezračevalne odprtine. Zakonodaja je v delu prezračevalnih in klimatizacijskih sistemov problematična, na to smo na Inženirski zbornici Slovenije (IZS) že opozarjali.
Če se poglobimo v pravila stroke in ameriške standarde, postane hitro jasno, da so sistemi s prisilnim prezračevanjem učinkovitejši tako z vidika vzdrževanja ustrezne kakovosti zraka, ustreznega ugodja v prostoru in nenazadnje tudi z vidika ohranjanja toplote. Morda je smiselno omeniti, da kakovost zraka zagotavljamo s prezračevanjem, ugodje v prostoru pa z gretjem, hlajenjem in hitrostjo zraka v bivalnem območju. Ameriški standardi v nasprotju z evropskimi omenjajo naravno prezračevanje večinoma v kombinaciji z mehanskim. Samo naravno prezračevanje je dovoljeno izključno v primeru njegove ustrezne regulacije ali v primeru, da prostori niso ogrevani in hlajeni, to pa ne pride v poštev za prostore, ki so namenjeni ljudem. Za primerjavo – slovenski pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih daje izključno prednost naravnemu prezračevanju, prisilno pa je dovoljeno le v primerih, ko je velikost prostora takšna, da ni mogoče naravno prezračevati, ko je prostor več kot dva metra pod terenom, odmik okoliških zgradb zadosten in je delovni prostor zaradi narave proizvodnje brez oken, v njem pa nastaja visoka temperatura in škodljive emisije. Za primerjavo: nemška tehnična pravila za delovna mesta (ASR A3.6) dovoljujejo uporabo prezračevalnih sistemov tudi v primeru prevelikega hrupa v zunanji okolici in če je onesnaženost zunanjega zraka takšna, da bi bilo naravno prezračevanje neustrezno z vidika zdravja na delovnih mestih. Nemci s svojim pravilnikom očitno izkazujejo večjo skrb za varstvo ljudi na delovnih mestih. Na IZS menimo, da bi bilo za dokazovanje ustrezne kakovosti zraka naravnost nujno že v pravilnike vključiti obvezno uporabo v svetu uveljavljenih standardov in pravil stroke.
Prezračevanje in pojav bolezni covid 19
S pojavom bolezni covid-19 je prezračevanje v javnih objektih dobilo drugačno dimenzijo, v ospredju ni več poraba energije, temveč je bistvenega pomena ustrezna intenziteta prezračevanja, ki pa zahteva precej večje izmenjave zunanjega zraka in kot enega ključnih kriterijev tudi ustrezno filtracijo. Članek iz ameriške revije ASHRAE JOURNAL (izdaja maj 2021) izpostavlja pet ključnih priporočil za javne objekte:
1. Javna zdravstvena priporočila (omenja socialno distanco, uporabo mask).
2. Prezračevanje, filtracija in čiščenje zraka (omenja ustrezen dovod minimalne količine zunanjega zraka ter izboljšanje stopnje filtracije in uporabo namenskih čistilnikov zraka z UVGI (ultravijolično germicidno obsevanje).
3. Ustrezna distribucija zraka (pomembna je smer od čistega proti manj čistemu).
4. Delovanje sistemov gretja, hlajenja in prezračevanja (HVAC) (pomembno je vzdrževanje ustrezne temperature in predvsem relativne vlage, ki naj znaša 30–60 %).
5. Ustrezna vzpostavitev sistemov HVAC (preverba pravilnosti delovanja skladno s projektnimi zahtevami).
Pri zasnovi novih objektov je po mnenju stroke treba pri sistemih HVAC slediti naslednjim priporočilom:
- kasnejša možnost učinkovitega vzdrževanja in upravljanja sistemov,
- izvedba ocene tveganja ločitev tveganih poti med posameznimi prostori, torej določevanje varnih in nevarnih con,
- že v fazi projektiranja zagotoviti preproste ukrepe, s katerimi bomo v času izbruha morebitnih epidemij lahko tehnične sisteme s preprostimi predelavami preuredili za delovanje v času epidemij.
Večji izziv nastane pri obstoječih objektih, ki nimajo ustreznih sistemov za prezračevanje. Težava je tudi njihova zasnova, ki vsaj otežuje, če ne tudi onemogoča vgradnjo centralnih prezračevalnih sistemov. V takšnih prostorih se je pokazala kot zelo učinkovita rešitev s postavitvijo namenskih samostojnih čistilnikov zraka.
Sistemi so namenjeni predvsem za objekte, v katerih ni možno doseči zadostne količine zunanjega zraka z mehanskim prezračevanjem. Čistilniki so v svoji osnovi s filtracijo HEPA ali s sistemom ultravijoličnega obsevanja UVGI. Ta sistem ima veliko sposobnost, da pri valovnih dolžinah okrog 260 nm spektra UV-C predstavlja učinkovito deaktivacijo virusa sars-cov-2. Članek iz revije ASHRAE JOURNAL (izdaja oktober 2021), ki govori o blaženju posledic covida-19 v javnih prostorih, je pokazal, da lahko uporaba omenjenih naprav s pravilno prostorsko namestitvijo in ustreznim zračnim tokom v veliki meri zniža koncentracijo virusnega bremena, kot omenjeno, predvsem za prostore s pomanjkljivim prezračevanjem.
Ta sistem na tem mestu omenjam kot odgovor na pred kratkim v medijih predstavljeno rešitev poceni prezračevanja, ki naj bi jo razvili na Kemijskem inštitutu Maxa Plancka iz Nemčije. Rešitev, ki jo ponujajo, predstavlja najosnovnejši sistem prezračevanja in nikakršne dodane vrednosti, saj popolnoma zanemari sistem zajema energije iz zavrženega zraka in kot takšna ne predstavlja današnjega stanja tehnike. Njihova predstavitev rešitve je vprašljiva iz več pogledov:
1. Sistemska rešitev deluje po načelu »naredi sam« in ne predstavlja celovite sistemske rešitve.
2. Vprašljivo je lovljenje aerosolov s prikazanimi »napami«, saj lebdeči delci v prostoru predstavljajo naključni pojav.
3. Ni ustrezne rešitve dovoda zraka, ki naj bi bila v takšnih primerih pri tleh.
4. Sistem ne obravnava nobenega sistema za vračanje odpadne toplote.
Zaključek IZS
Rešitev smo na IZS preučili in zaključili, da sistem ni dokazano učinkovit in kot takšen ne predstavlja dodane vrednosti. Ocenili smo, da je sicer vsekakor boljši od nikakršnega. Izkazalo se je, da bi pri sistemu »naredi si sam« prišlo do močno povečanih ventilacijskih izgub, ki pa bi jih morali sistemi HVAC obvezno pokriti, če se želi vsaj približno ohraniti ustrezno ugodje v prostorih. Predvsem v hladnem obdobju, ko bi bile zunanje temperature močno pod lediščem, bi lahko tak sistem predstavljal težavo pri zagotavljanju ustrezne količine dobave toplote s strani generatorja toplote (kotel, toplotna črpalka …). Sistem gretja bi se lahko izkazal kot občutno poddimenzioniran. S tega stališča je ta zadeva ključna pri odločitvi o celoviti rekonstrukciji tudi s posegom v sistem gretja in hlajenja.
Za konec naj omenim še publikacijo, ki jo je marca letos izdala Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in jo predstavljamo tudi na spletnih straneh IZS pod naslovom »Potokaz za izboljšanje in zagotovitev dobrega prezračevanja v zaprtih prostorih v okviru covida-19«. Dokument v svojem povzetku navaja, da je tveganje za okužbo mnogo večje v zaprtih in neustrezno prezračevanih prostorih ter v prostorih z relativno vlažnostjo pod 30 odstotki. Publikacija je namenjena predvsem lastnikom in upravnikom stavb, saj lahko prek predstavljenih potokazov na zelo enostaven način pregledajo svoj sistem prezračevanja in se odločijo za potrebne ukrepe za izboljšanje sistemov prezračevanja. Zanimivo je tudi spoznanje, da nobena vrsta zajemanja energije zavrženega zraka ni določena kot neprimerna. Tudi energijska kolesa so primerna, upoštevajoč ustrezno vzdrževanje ter vzpostavitev pravilnih tlačnih razmer z ustrezno postavitvijo ventilatorjev.
Pooblaščeni inženir strojništva Damjan Zajc, OPIKAR, d. o. o.
