Boter

Konkretne načrte jim je sicer nekaj kasneje pokvaril revolucionar Fidel Castro, a mafijci so odkrili svoj model delovanja in v prihodnjih letih so po svetu našli številne države in z njimi vzpostavili partnerske odnose. Tudi v Evropi imamo vsaj eno tovrstno partnerstvo, vsaj eno davčno oazo, kjer se vsem na očeh lahko pere veliki kapital (Luksemburg).

Slovenci smo bili za »železno zaveso socializma« dolgo časa varni pred mafijskim vplivom. Po osamosvojitvi v letu 1991 smo začeli sodelovati s številnimi svetovnimi finančnimi institucijami, z investicijskimi bankami in podobnim. Vendar smo še leta po osamosvojitvi imeli nadzor nad lastnimi financami. Vse do uvedbe evra. Takrat so naše obrambne linije padle. O tem priča tudi naše zadolževanje. Začelo se je leta 2005 z Janšo, a se je nadaljevalo tudi pod vsemi drugimi vladami. Le poglejte si grafikone. Slovenijo in naše banke so permanentno torpedirali investicijski skladi in druge finančne ustanove. Spomnite se leta 2012, ko so nam hoteli podtakniti bankrot države. In takšnih poskusov je bilo še veliko.

Na začetku covidne krize lani so banke potegnile iz nahrbtnika veliko milijard evrov in nam jih poklonile za zaustavitev napredujoče korone. Naša proizvodnja je zaradi zaprtja lani sicer padla, a denarja ni zmanjkalo. Ljudje smo še naprej gradili in investirali v to in ono. Zaradi zaprtja ljudje tudi nismo bili lačni. Preveval nas je varljivi občutek optimizma. S korono bomo hitro in uspešno opravili. In v dokaz uspeha smo s prijateljskimi reaktivci letali nad Slovenijo.

A vendar smo se morali odpovedovati raznim svoboščinam. Eno za drugo so prihajale nove omejitve. Omejitve so prihajale posamič, zato s(m)o jih mnogi lažje sprejeli. Kje smo danes, po letu in pol? Ali nismo že v povsem drugem svetu? Je kdo pretehtal, ali morda totalno prekvašenje našega tuzemeljskega bivanja, brez družbenega dogovora, ni previsoka cena za tako imenovano zaščito pred (menda) pandemijo? Ali je bitka proti covidu sploh prava strategija? Veliko jih namreč misli, da je tako imenovana bitka iluzija in da bi morali virus sprejeti in pustiti, da gre skozi nas.

Tisti, ki smo bili dolgo v poslu, vemo, da zastonjskih kosil ni. Tudi tiste silne podarjene milijarde očitno niso podarjene. Pripisale so se našemu dolgu. In skozi podražitve, ki smo jim priča, že počasi zapadajo v poplačilo. Torej denarja za spopad s krizo nismo dobili zato, ker nas ima nekdo rad. Milijarde so že skoraj porabljene, o dobljeni vojni s covidom pa niti sledu. Tvegam bogokletno misel: Kaj če je z nami nekdo hotel le zaslužiti?