»Globalno prepoznana po svoji predanosti trajnostnemu turizmu je Slovenija vodilna država in pionirka zelenega turizma v Evropi,« so zapisali v organizaciji European Best Destinations, ki je del mreže Evropskih destinacij odličnosti (Eden). Izpostavili so več slovenskih zelenih destinacij, kot so Bohinj, dolina Soče, Laško in Idrija, pri tem pa na vrh lestvice »zelenih prestolnic« evropskega turizma umestili Ljubljano.

Pariz pešcem prijazen samo ob nedeljah

V vedno bolj okoljsko nestabilnem svetu obstaja občutek, da morajo prebivalci mest po vsem svetu, ki so lastniki avtomobilov, resno razmišljati o tem, kako pomembna jim je vožnja. To je tudi vprašanje za civilne oblasti, ki nadzorujejo vsakodnevno življenje povsod, od Aten do Züricha. Med drugim so se 19. septembra Parižani peš odpravili na ulico, da bi proslavili sedmo ponovitev »Paris respire sans voiture« (Pariz diha brez avtomobilov). Gre za pobudo stanovalcev francoske prestolnice, ki Place de L'Etoile in Avenue des Champs-Elysées med 11. in 18. uro popolnoma zaprejo za avtomobile.

Prav zato si tudi pariška mestna hiša za prihodnje leto prizadeva vzpostaviti omejena prometna območja, ki bodo nedelje brez avtomobilov razširila v nekaj bolj stalnega, pri čemer bo promet omejen izključno na prebivalce, taksiste in trgovce. Obiskovalci Pariza se lahko po mestu premikajo s kolesi, skuterji, javnim prevozom, zaželeno je tudi peš. Vsa prizadevanja, da mesto postane čistejše in dolgoročno tudi bolj primerno za življenje, kljub omejevanju števila vozil, ki imajo neomejen dostop do določenih območij, niso povsem nenavadna. Celo majhna britanska mesta, kot je Norwich, imajo v središčih enklave za pešce. Špansko mesto Pontevedra, ki leži na jugozahodu Galicije, je že leta 1999 zaprlo središče za promet in ga namenilo le pešcem. Leta 2011 je postalo prvo mesto na svetu, ki je oblikovalo in objavilo shematski zemljevid, ki je znan kot »metrominuto« in ki tako turistom kot prebivalcem prikazuje, koliko časa traja hoja med zanimivostmi, ter jih spodbuja, da potujejo peš, namesto da bi se odpravili z avtomobilom. Priljubljena shema je od takrat uvedena v evropska mesta, vključno s Poznanjem, Toulousom in Zaragozo.

Kopiranje vizije Ljubljane tudi v druga evropska mesta

Morda pa je najboljši primer, kako lahko neposredne, pozitivne spremembe od načrtovalskega dokumenta doživijo izkušnje, majhno mesto v srednji Evropi. Leta 2007 je Ljubljana, glavno mesto Slovenije, objavilo Vizijo Ljubljana 2025, s temeljitim naborom predlogov za bolj zeleno, čistejše in bolj trajnostno mesto. Upanje je bilo, da bodo njihove načrte za bližnjo prihodnost posnemala druga mesta po Evropi. Kljub protestom na samem začetku so se prebivalci mesta postopoma prilagodili spremembam in sprejeli nove rutine, ki so jim ustrezale. Zamenjali so svoje avtomobile za kolesa ali se peljali z javnim prevozom.

Poleg klasičnih trajnostnih politik in obljub, kot je spodbujanje uporabe koles in že obstoječih oblik prevoza, je mesto predstavilo »kavalirje«, majhno floto električnih vozil, ki jih je mogoče uporabljati brezplačno in dovolj počasi, da jih je mogoče zlahka pozdraviti. Majhnost Ljubljane – s približno 300.000 prebivalci v primerjavi z dvema milijonoma prebivalcev Pariza – pomeni, da takšna shema zahteva le peščico vozil, da lahko kadar koli deluje. Kljub začetnim pomislekom glede dolgoročne trajnosti izolacije dela mesta od vozil v zasebni lasti so na koncu tudi nasprotniki priznali, da je prav umik avtomobilov vodil do čistejšega, bolj urejenega, a manj »avtentičnega« in vse bolj gentrificiranega mestnega središča. Danes si praktično nihče več ne more predstavljati, da bi se avtomobili kdaj vrnili v središče mesta. In to v mesto, ki je status zelene prestolnice dobilo že leta 2016.