Le redke živali so tako pomembno vplivale na odkrivanje novih krajev pa tudi na gospodarstvo in zgodovino dežele kot bober. Za posest lovišč bobrov naj bi celo izbruhnile vojne, kakršna je bila tudi med Francozi in Indijanci, poznana kot desetletna vojna. »Pa vendar se mi zdi, da so precenjeni. Kot da tako majhna žival lahko pregrizne ogromno drevo ali jez, kot skušajo ustvarjalci animiranih risank prepričati otroke,« se je glasil komentar mulca, ko je nanesla beseda na žival z velikimi sekalci, ki se štorasto premika po kopnem. Da so ugotovitve le delno točne, je v smehu najstniku pritrdila Lidija Jančič z Javnega zavoda za turizem in kulturo Rogaška Slatina, ki nas je sprejela v Bobrovem centru v vasi Nimno.
Center leži na povezovalni točki med Rogaško Slatino in Podčetrtkom, iz obeh turistično močnih krajev pa do Nimnega, kamor so umestili Bobrov center, v glavni sezoni pripelje tudi turistični vlak. »Lahko pa se iz ene ali druge smeri usedete na kolo, saj do nas pripelje dvosmerna kolesarska steza,« pove sogovornica. Stavba je v celoti zgrajena iz macesna, avtorja Andrej Strehovec in Robert Potokar pa sta zanjo letos prejela že dve arhitekturni nagradi. Prvo v Beogradu in drugo v Novem Sadu. Objekt je trajnostno naravnan in ne sili v samo okolje. In če se boste postavili na njegov vogal (s strani ceste), boste zagotovo dobili občutek, kot da lebdi nad panonsko ravnico.
Štorast arhitekt med živalmi
»Kot pove že ime centra, se glavnina vsebin nanaša na bobra, ki se je po izboljšanju stanja reke Sotle ponovno naselil. Najbližje bobrišče je v Pristavi pri Mestinju,« pove sogovornica in doda, da ne samo v Sotli, temveč tudi v njenih pritokih lahko naletimo na značilne posledice delovanja bobra, ki si tu gradi svoja bobrišča. V prvem nadstropju, kjer vstopimo v osrčje centra, pozdravi bober Ber – maskota, ki na interaktiven način najprej pozdravi obiskovalca in ga nato s pomočjo didaktičnih pripomočkov in pametnih naprav vodi skozi center. »Seveda je center zasnovan tako, da v prvi vrsti pritegne pozornost majhnih radovednežev, prav tako smo informacije o arhitektu med živalmi zastavili na široko, da zadovoljimo tudi najstnike in ne nazadnje starše,« pove sogovornica in pospremi na »potep« po nastanku panonskega morja in nastanku Posotelja – od geoloških procesov in tektonike do procesov preperevanja in erozije. Navdušijo pa tudi mineralni vrelci ob vhodu. V večjem prostoru otroci spoznajo ribe, ki živijo v Sotli, prav tako pa na interaktiven način odkrijejo značilnosti zlate nežice, raka koščaka in seveda vidre in bobra. »Poglej bobrišče in kako debele veje lahko bober pregrizne,« usmeri pozornost na domovanje bobra Lidija Jančič. »Debelega drevesa zagotovo ne bi mogel pregrizniti. Bober je velik od 70 centimetrov do enega metra in je težak tudi do 30 kilogramov,« pove in v smehu doda, da je zaradi počasnega premikanja podoben majhnemu medvedku.
Center ponuja tudi strokovno vodene oglede
Poleg bobra je predstavljena tudi vidra; živali sta si podobni le na površen pogled. »Vidra in bober sobivata v istem okolju. Razlika je le v tem, da je vidra samotarka, prava pustolovka. Bober je družinska žival, več generacij živi skupaj in tudi od bobrišča se ne oddalji več kot 50 metrov,« razloži sogovornica in pospremi v »naravno strugo«, kjer buhti od življenja. Zvok ptic, šumenje vode in poraščenost gozdnih poti ponujajo veliko presenečenj, na pametnih zaslonih pa tudi kopico novih izzivov. Zato je precej šokaten prehod v umetno strugo, kjer dejansko ni nobenega življenja več.
Center ponuja tudi strokovno vodene oglede, delavnice in razstave. Temu služi predavalnica, kjer se ogled centra navadno konča, obiskovalci pa lahko obisk prek videoigre na interaktivnih zaslonih sklenejo z aktivnostmi, ki predstavljajo rešitev za ohranjanje vodotoka Sotle. Splača se povzpeti na teraso, kjer se odpira pogled na panonsko ravnico. Center je namreč umeščen prav na del bodočega Vonarskega jezera, območje, ki si ga že 15 let prizadevajo znova ojezeriti. Na mejni Sotli so v okviru še enega evropskega projekta za zagotovitev poplavne varnosti obnovili pregrado Vonarje, kar je dalo možnost za ponovno ojezeritev tega območja, potem ko so morali leta 1988 Vonarsko ali Sotelsko jezero zaradi slabe kakovosti vode izprazniti.
Center je minuli konec tedna prešel s poletnega na zimski delovni čas. Razen v ponedeljek tako ostaja odprt med 8. in 16. uro.
