Lani se je v Sloveniji poročilo 5214 in ločilo 1774 parov. Pravijo, da je najbolj nevarno sedmo leto skupnega življenja, pozneje naj bi zakonca lažje prebrodila vse čeri, ki ju čakajo na skupni poti. Si predstavljate, da ste z nekom poročeni kar 70 let? Tudi če ste v partnerja vsa ta leta zaljubljeni, je to praviloma težko uresničljivo, saj morata ob predpostavki, da sta se poročila že zgodaj, ostati zdrava do poznih let. In to uspe redkim. V naši deželici sploh. Nini in Sergeju iz Sibirije je uspelo natanko to, praznovati tako imenovano platinasto poroko. »Bistveno je, da si potrpežljiv in pripravljen odpuščati. Vedno sva se spoštovala. Ženskam svetujem, naj jih ne užalijo nepomembne stvari, raje se obrnite stran in se zjokajte na samem,« je recept za dolgo skupno življenje pospremila Rusinja.

Sedemdeset let je v življenju človeka dolga doba, še daljša pa, ko beseda nanese na avtomobile. Ti se skozi desetletja močno spreminjajo, ne samo oblikovno, temveč tudi tehnološko. A nekateri ostajajo enaki, starodobniki na primer. Eden takšnih je jaguar C-type. Prav letos namreč praznuje 70. rojstni dan. Na cestah sicer ni tako redek, kot je Cullinan, do danes največji izkopani diamant, ki je leta 1905 tehtal 621 gramov oziroma 3106 karatov, a so vsi zemljani, ki ga še imajo v svoji garaži, lahko še kako srečni, saj z leti pridobiva vrednost. Izdelali so jih namreč le 53, večino pa prodali onkraj luže. Še danes je v različne Jaguarjeve klube starodobnikov včlanjenih 5500 Američanov, povprečno starejših od 60 let.

Prvič več kot 100 milj na uro

Njegovo uradno ime je XK120-C, črka C pa pomeni competition (tekmovanje). Dejansko je šlo za različico XK120, ki je bila namenjena tudi dirkam, zato ni čudno, da so pri zasnovi aerodinamičnega ogrodja uporabili aluminij, pod razvoj pa se je podpisala trojica Williams Heynes, R. J. Knight in Malcolm Sayer. Za pogon je skrbel 3,4-litrski šestvaljnik z močjo 205 konjev (153 kW). Avto je bil najuspešnejši na dirki 24 ur Le Mansa, kjer je dvakrat slavil zmago, prvo leta 1951, ko je tam nastopil prvič. Na dirki so nastopile tri posadke, končala pa sta jo zgolj Peter Walker in Peter Whitehead, je bil pa med vozniki tudi sloviti Stirling Moss. Zmago so ponovili dve leti pozneje, ko so motorju moč povečali na 220 konjev (164 kW; maksimalna hitrost je bila 230 km/h, pospešek do stotice pa 8,1 sekunde), težo pa znižali za 45 kilogramov, na 965, tudi s pomočjo posode za gorivo iz gume in lažje električne opreme. Zmagovalna naveza je bila Duncan Hamilton in Tony Rolt, prvič v zgodovini Le Mansa pa se je zgodilo, da je bila povprečna hitrost višja od 100 milj na uro, in sicer je bila 105,85 milje na uro (170,35 km/h). Jaguar je bil opremljen z diskastimi zavorami, kar je bila takrat novost, ki so jo nato prenesli v serijsko proizvodnjo. Cena novega je bila 6000 ameriških dolarjev, kar je bilo dvakrat več, kot je stal običajni XK120. Danes so v povprečju vredni 540.000 dolarjev, so pa enega, ki ga je vozil Phil Hold, leta 2009 prodali na dražbi za 2,53 milijona dolarjev, šest let pozneje pa je za C-type z lažjo šasijo XKC052, ki je na Le Mansu leta 1953 zasedel četrto mesto, na dražbi v Kaliforniji neznani kupec odštel vrtoglavih 13,2 milijona dolarjev. Se pa danes na cestah vozi veliko replik, katerih vrednost je okoli 50 tisočakov, največje povpraševanje pa je za izdelane iz steklenih vlaken.

Replik bodo izdelali le 16

Ker je na cestah malo originalov, ni težko preveriti, v kakšnem stanju je avto. Največ težav je povezanih s sistemom hlajenja, prvi C-type iz leta 1951 pa so imeli kot posledico prevelikih vibracij pri visokih obratih težavo z izgubo tlaka olja. Jaguar je januarja letos napovedal repliko C-type, ki je leta 1953 slavil zmago na Le Mansu, a so hkrati dodali, da jih bodo izdelali zgolj osem, načrte pa so nato dvignili na 16 enot. Avto so na osnovi originala zasnovali s pomočjo računalnika in tridimenzionalnega skenerja, pri čemer se bodo kupci lahko odločili za barvo karoserije (na izbiro jih je 12), notranjost pa bo usnjena (na izbiro je 8 barv). Čeprav je replika videti spektakularno, ji manjka patina, ki se je redkih originalov oprijela skozi desetletja. Vsi avtomobili so naprodaj s homologacijo FIA, ki jim omogoča dirkanje v različnih serijah tudi na dirkališčih Le Mans, Spa-Francorchamps in Silvestone. Seveda so tudi varnejši od originala. »C-type je tlakoval pot uspeha Jaguarja na vzdržljivostnih dirkah in je sinonim za lepo obliko in inženirske inovacije,« je dejal Dan Pink, direktor podjetja Jaguar Classic, ki je zadolženo za proizvodnjo 16 replik. Te naj bi leta 2022 nastopile na 24 urah Le Mansa.

C-type je bil za Jaguar pomemben avto tudi zato, ker se je pod obliko podpisal legendarni Malcolm Sayer (zase je pravil, da ni oblikovalec, ampak znanstvenik, saj je bil po izobrazbi matematik in aerodinamik), ki se je podjetju pridružil v začetku leta 1951, pozneje je oblikoval še modele D-type, XKSS in slavnega E-type. Celo današnji jaguarji na določen način oblikovno povzemajo te legende. »Vsi ti avtomobili so del Jaguarjeve dediščine in pripovedujejo fascinantne zgodbe. Ko takšen avto, kot je C-type, znova zapelje na cesto, lahko z njegovo zgodbo nagovorimo nove generacije entuziastov, ki jih v času, ko se je rodil original, še ni bilo na svetu,« še pravi Dan Pink, ki je prepričan, da je C-type letnik 1953 tisti pravi C-type.