Svojo brutalnost so pokazali tudi na jesenskih volitvah, ko so z nasiljem in vdori na predvolilne shode pripadnikov slovanskih narodnosti ter neposrednim preprečevanjem demokratičnega glasovanja na samih volitvah kazali svoj nasilen obraz, ki pripadnikom drugih narodov v Italiji ni obetal nič dobrega. Poitalijančevanja, ki ga je sicer italijanska oblast začela izvajati že pred fašisti, so se lotevali tudi tako, da so slovanske priimke in imena nasilno spreminjali v italijanske. Po fašističnem prevzemu oblasti leta 1922 je bilo še hujše. Kmalu je prišlo na vrsto tudi preimenovanje slovenskih naselij. Tako Slovence kot Hrvate so imeli za »tujerodno ljudstvo«, uporabo materinščine v uradih so prepovedali, pozneje pa še v šolah in cerkvah. Kot da to ni zadostovalo, so fašisti organizirali še posebne tolpe pretepačev in razbijačev, ki so se nad našimi ljudmi tudi fizično znašali ter uničevali njihovo premoženje. Naši pod fašizmom trpeči rojaki so zaman pričakovali pomoč jugoslovanske kraljevine, ki se je na ravnanje tiranov odzivala zelo medlo.
Resnica o volitvah v Istri
Trst, 31. maja. V slovenskih listih iz Jugoslavije smo ob priliki izida volitev v rimski parlament čitali, da istrsko ljudstvo sploh ni šlo na volišče. Da se ne bi o istrskem ljudstvu s tem ustvarilo krivično mnenje, smo primorani konstatirati sledeče:
Resnica je ta, da je tudi v Istri kljub temu, da je narod vsled fašistovskih nasilstev ostal brez vsakega vodstva, ker so fašisti še pred volitvami odgnali ali pregnali skoraj vso našo duhovščino in učiteljstvo in kar se na Goriškem ni zgodilo niti v enem kraju, vendar prišlo na volišča gotovo tudi v enakem odstotnem številu, kakor na Goriškem. Šlo je na volišče vse, kar ni bilo na smrt bolno. Ali kar se je zgodilo na Goriškem samo v nekaterih posameznih krajih, se je zgodilo v Istri prav povsod. V Istri ni niti enega volišča, da ne bi bili fašisti na najsilnejši način preprečili našim volivcem dostop na volišče. Povsod so se, večinoma podpirani po orožnikih, vrgli z gorjačami, samokresi in bombami na naše neoborožene volivce in jih razgnali. Tiste, ki so jim prišli v roke, so pretepli do krvi, jih zapirali in jim grozili s samokresi, da jih ustrele, jim pretili, da jim požgo hiše, ako ne volijo za laški blok. Z revolverjem v roki so jih vlačili na volišče, ko so jih prej že oropali volivske izkaznice in naše glasovnice ter potem sami vtaknili v glasovalni zavitek blokovo glasovnico in tako glasovali za blok.
Požganih je bilo v Istri več vasi, neštetim našim volivcem so uničili vse, kar so imeli, naše ljudstvo je bilo vsepovsod izpostavljeno najhujšemu divjanju pobesnelih blokovih priganjačev, in vendar je šlo na volišče, tvegajoč svoje imetje in svoje življenje. (…)
Slovenec, 2. junija 1921
Vesti iz Istre
Kubed. Hudodelstvo javnega nasilja. 12. maja t. l. ob 5 pop. je pridrvel v Kubed avtomobil z osmino do zob oboroženih fašistov. Cilj jim je bil naš g. učitelj. Napotili so se takoj proti šoli. Ker je bila ista zaklenjena, so vdrli skozi okno v šolsko sobo, razbili mizo ter pometali po tleh vse šolske knjige in potrebščine. Videč, da ne biva v šoli g. učitelj, so prisilili z nevarnimi grožnjami nekega vaščana, da jim je pokazal stanovanje, oziroma bolje rojstno hišo učiteljevo. Dobro je bilo, da je bil gospod učitelj obveščen o pravem času, tako da se je rešil z begom. Zdajci so fašisti obkolili hišo, vdrli v stanovanje v gruči in s samokresi v rokah ter razmetali vse, kar jim je prišlo pod roke. Grozili so prestrašeni učiteljevi materi, da bodo hišo zažgali, če najdejo kako glasovnico JNS. Iskajoč so vpili: »Cavarghe la pelle a tutti maestri e preti«, »porco d'un maestro« itd. Izjavili so, da bodo gospoda učitelja, če ga dobijo, ubili. Naj se torej za vedno odstrani iz vasi.
Od tega dne dalje se je moral gospod učitelj skrivati 4 dni, dokler niso končale volitve. Za ta pohod fašistov proti našemu gospodu učitelju se imamo zahvaliti baje domačim iškariotom!
Edinost, 5. junija 1921
Fašistovska nasilja v Pazinu.
Pazin, 7. novembra. Ne vemo, ali je javnost poučena o divjanju fašistov proti Hrvatom v Pazinu ob priliki atentata na Mussolinija. Iz Istre namreč prav težko prispe v svet kaka vest, ki ni ljuba fašistovskim glavarjem, ki faktično gospodarijo v deželi. Saj imajo v rokah vse in tudi pošto. Tudi pri nas so se morali fašisti nad kom znesti. Kateri fašistovski glavar ne bi izrabil tako krasne prilike, da pokaže svoje res fašistovsko mišljenje? (…)
Pazinski fašisti so izvršili tudi kazensko ekspedicijo, da ne pridejo iz prakse. V avtomobilu so se odpeljali v Pičan, da pretepejo slovenskega duhovnika g. Cirila Podržaja. Ko so prispeli v Pičan, je imel g. Podržaj ravno procesijo na pokopališču. Fašisti so hoteli razbiti procesijo in ujeli duhovnika. Prej so se hoteli zmeniti z orožniškim brigadirjem, da pojde akcija lažje od rok. Brigadir pa se jim je postavil po robu, za kar zasluži vse priznanje. Med tem je procesija končala in malo pozneje je pridrdral iz Pazina v Pičan avto karabinerjev, ki jih je vodil kapitan. Ko je kapitan namreč zvedel, da so se pazinski fašisti podali na ekspedicijo v Pičan, je odredil, da je treba z avtomobilom za njimi. Na veliko začudenje kmetov je kapitan odpeljal g. Podržaja v Pazin, da ga reši gotove smrti. Mari bi ne bilo bolj enostavno, da bi g. kapitan aretiral razgrajajočo tolpo? V Italiji je danes to težko storiti. V konflikt bi prišli karabinerji in fašisti; karabinerji pa se morajo izogniti konfliktom s stranko, ki njim gospodari. Čast. g. Ciril Podržaj je prebil v pazinskem samostanu dva dni, nakar so ga izpustili. Ni nam znano, ali se je mogel vrniti v Pičan. Najlepše pri vsem tem je, da je vodil ekspedicijo sam pazinski župan g. Paladin ob asistenci občinskih svetnikov Bruno Camusa in Coverlizze.
Slovenec, 10. novembra 1926
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
