Sodišče je konec aprila ugotovilo, da današnja nezadostna podnebna politika vpliva na jutrišnje svoboščine in temeljne pravice, zato se zmanjševanja izpusta toplogrednih plinov ne sme prelagati v prihodnost in s tem enostransko bremeniti le prihodnjih generacij. Sodišče je dele podnebnega zakona iz leta 2019 zato razglasilo za neustavne in zakonodajalcu naložilo, da jih mora do konca leta 2022 popraviti tako, da se breme pravično razdeli med generacije. Preverjanje ustavnosti omenjenega zakona je leta 2020 zahtevalo devet mladih v starosti med 15 in 32 let iz različnih dežel Nemčije, ki so bili prepričani, da so zakonske zaveze prešibke, da bi lahko v prihodnosti učinkovito omilile posledice podnebne krize. Med njimi je tudi 18-letni Lüke Recktenwald, učenec, ki živi na Langeoogu, enem od vzhodnofrizijskih otokov v Severnem morju. Njegova družina na Langeoogu živi že štiri generacije, starši imajo na otoku, ki privlači mnoge turiste, hotel in restavracijo. Posledice podnebnih sprememb občutijo že zdaj. Naraščanje gladine morja, vse pogostejša neurja in njim sledeča erozija obalnih sipin, ki ščitijo notranjost otoka pred poplavami, ogrožajo dom njegove družine. V nevarnosti je tudi edini vir pitne vode na otoku – njegovi prebivalci se bojijo, da bo morska voda vdrla vanj in s tem povsem spremenila življenjske razmere na otoku. Lüke ne ve, ali bo sploh lahko kdaj prevzel vodenje družinskega hotela in restavracije oziroma kako dolgo bo njegova družina sploh še lahko živela na otoku. Skupaj s svojimi starši in še desetimi družinami iz Kenije ter z otočja Fidži je iskal pravico tudi na Sodišču Evropske unije, ki pa je marca njihovo tožbo zavrnilo.