Slovenskega knjižnega sejma, 37. po vrsti, tudi letos v živo ne bo. Odločitev je upravni odbor sejma pod vodstvom Mihe Kovača sprejel s težavo; nedavni odlok o začasni prepovedi javnih prireditev namreč ni ponudil nedvoumne interpretacije, ali se mednje uvrščajo tudi sejmi. Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pa so v sredo zvečer naposled le podali tolmačenje, ki je odpravilo dileme – mnoge bralce in založnike pa močno razžalostilo. Razstavljalcem, torej založnikom, ki so najeli sejemske stojnice, bodo že vplačane najemnine za stojnice zdaj, ko imajo za odpoved tudi zakonsko podlago, seveda vrnili, bralce in kupce pa usmerili na splet.

Skupne trgovine ne bo

»Ko sem julija prevzel funkcijo predsednika, je bila prva stvar, ki sem jo naredil, da sem med razstavljalce poslal anketo, ali si želijo skupne spletne trgovine. Manj kot 10 odstotkov jih je bilo za, zato smo to idejo opustili. Ko je septembra kazalo, da utegnemo spet imeti težave z dogodki v živo, sem stopil v stik s podjetjem, ki je Javni agenciji za knjigo lani pripravilo spletno platformo za predstavitev na frankfurtskem knjižnem sejmu. Ko smo založnike povprašali, ali si tega želijo za naš knjižni sejem, jih je potrdilo manj kot 40 odstotkov,« razlaga, in ker bi prilagoditev platforme stala nekaj deset tisoč evrov, se upravni odbor tudi za to pot ni odločil.

Sejem, ki ga bomo tako letos deležni, bo na spletu živel s približno šestimi literarnimi dogodki na dan, ki jih bodo posneli v sejemskem studiu v Cankarjevem domu in sproti nalagali na splet. Na sejemski spletni strani pa lahko pričakujemo tudi oglaševanje založnikov, kot smo ga videli lani – z naslovnicami knjig in povezavami do spletnih trgovin posameznih založb.

Edini v EU

»Večina založnikov je izrazila željo, da sejem čim več ljudi privede na njihovo spletno stran. Če bi hoteli imeti skupno sejemsko trgovino, je izdelava spletne platforme najmanjši problem, bistveno več težav je s tem, da bi moral nekdo za pet dni prevzeti na zalogo 10.000 knjig in poskrbeti za distribucijo, torej obdelavo podatkov, pakiranje, pošiljanje… In tega noče nihče prevzeti, Gospodarska zbornica Slovenije pa za tako dejavnost niti ni registrirana,« dodaja, da je taka logistika zaradi količine knjig vendarle neprimerljiva z organizacijo Sejma s kavča. V škripcih so seveda zaradi tega predvsem manjši založniki, ki nimajo svojih spletnih trgovin: »A oni se niti sami ne zmorejo organizirati, da bi imeli vsaj svojo trgovino, ki bi jo z veseljem vključili na našo spletno stran. Zbornica založnikov in knjigotržcev pri gospodarski zbornici pa tega ne more narediti zanje.«

Za knjižno panogo bo odpoved sejma v živo seveda uničujoča, potrjuje tudi Kovač. »In katastrofa je, da se je to zgodilo že drugič zapored. V stiski bodo predvsem mnogi manjši založniki, del založb se se v zadnjem obdobju na situacijo prilagodilo tako, da večji del prodaje že opravijo po spletu, a to nikoli ne more biti nadomestek za stik v živo,« dodaja. Tradicionalni novembrski termin SKS je seveda optimalen, ker je umeščen v predpraznični čas, ko ljudje začnejo kupovati darila, zato bo izpad prihodkov ogromen. »Tudi zato smo tako dolgo odlašali z odločitvijo, naivno sem verjel, da nam bo uspelo z upoštevanjem pogoja PCT sejem vseeno izpeljati,« razočarano sklene, da gre za edini knjižni sejem v EU, ki je bil letos odpovedan.