Državnemu zboru je v četrtem poskusu uspelo potrditi zamenjavo za ustavno sodnico Dunjo Jadek Pensa, ki ji je mandat potekel že julija lani. Rok Svetlič je na tajnem glasovanju dobil 46 poslanskih glasov ob ravno toliko oddanih glasovnicah. Pred tem so poslanske skupine LMŠ, SD, Levica, SAB in nepovezana poslanska skupina napovedale, da glasovnic ne nameravajo prevzeti, kar je olajšalo preštevanje glasovnic oziroma ugotavljanje, kdo vse je podprl kandidaturo Svetliča, ki jo je v državni zbor posredoval predsednik republike Borut Pahor.
Stranke, ki niso prevzele glasovnic, imajo pod nadzorom 43 poslanskih glasov. Prevzel je ni niti vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša, ki je bolniško odsoten. Iz tega lahko sklepamo, da so ključne glasove za novega ustavnega sodnika prispevali trije poslanci poslanske skupine DeSUS Ivan Hršak, Branko Simonovič in Robert Polnar (ki je bil izključen iz stranke pred letom dni). Koalicija SDS, NSi in SMC namreč premore 38 poslanskih glasov, v državnem zboru pa jo podpirajo še trije poslanci SNS in dva poslanca narodnih skupnosti.
Predsednik DeSUS Ljubo Jasnič je po glasovanju pojasnil, da stranka poslancem DeSUS v tem primeru ni dala nobenih navodil, zato so lahko glasovali po svoji vesti. Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je razplet tajnega glasovanja o novem ustavnem sodniku pospremil s komentarjem, da ima koalicija večino. »Dobro je, da se je ta saga zaključila. Veseli smo, da je predsednik republike verjel, da je mogoče potrditi ustavnega sodnika. Pokazali smo tudi, da parlament ni viseč in da funkcionira tako kot v vsaki normalni demokraciji,« je izjavil Krivec.
V opoziciji, ki ni prevzela glasovnic, so zavrnitev glasovanja o kandidatu za ustavnega sodnika utemeljili z argumentom, da ne morejo glasovati za slabo izbiro predsednika republike. »Naloga predsednika republike ni, da predlaga kandidata, ki ima dovolj glasov v parlamentu, ampak da predlaga kandidata, ki ima ustrezne kompetence,« je izjavil vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubovič. Rok Svetlič po njihovem mnenju ni pravni strokovnjak, zato nima dovolj kompetenc, da bi suvereno sodil v ustavnem sodišču.
Odziv Krivica na izvolitev Svetliča
V SAB so dejali, da so od predsednika republike pričakovali, da bo na funkcijo ustavnega sodnika predlagal kandidatko z izkušnjami v sodstvu in na področju gospodarstva, saj menijo, da ustavno sodišče potrebuje takšen profil sodnice. V Levici pa so se proti Svetliču pred glasovanjem oprli na stališče nekdanjega ustavnega sodnika Matevža Krivica, ki je prepričan, da kandidat za ustavnega sodnika ne izpolnjuje temeljnega ustavnega pogoja za ustavnega sodnika, to je, da mora biti pravni strokovnjak.
Na izvolitev novega sodnika se je odzval tudi Krivic, ki je zapisal, da je sicer zmagala demokracija, »namreč tista 'navadna' demokracija, kjer večina pač zmaga nad manjšino – kakor koli se je tistih 46 glasov že zbralo«. Krivic je dodal, da je ostala neizpolnjena pobožna želja, »da bi vsaj pri odločanju o ustavnih sodnikih bilo spodobno pokazati malo več spoštovanja do ustavne demokracije in do ustave, po načelih katere naj bi ustavni sodniki odločali«. Nekdanji ustavni sodnik je dodal, da je temeljni pogled novega ustavnega sodnika, kaj pravo sploh je, v hudem nasprotju s tem, kaj pod pravo razume ustava, zato je obžaloval, da bo zamenjal »odlično in nepristransko sodnico, kot je bila Dunja Jadek Pensa«.
Državni svet za vrnitev županov v DZ
Državni svet je s 13 glasovi podprl zakonodajno pobudo, da bi državni zbor spremenil zakon o poslancih in dopustil opravljanje dvojne funkcije poslancev in županov. Večina svetnikov meni, da sedanja ureditev o nezdružljivosti funkcij nima ne ustavne ne zakonske podlage. Državni svet predlaga državnemu zboru, da manj zahtevne, vendar nujne spremembe, izpeljejo po skrajšanem postopku. V tem primeru bi lahko še ujeli parlamentarne volitve, ki bodo najkasneje 24. aprila prihodnje leto. Državni zbor je nezdružljivost funkcij uzakonil pred desetimi leti; ali ima tokrat pobuda DS dovolj politične podpore, pa se bo izkazalo v prihodnjih mesecih.
