Sinagoga je urejena v stari meščanski hiši, prostori so razdeljeni na dve nadstropji; v spodnjem delu je molilnica s Toro, zgornji del je namenjen kuhinji za pripravo in posvetitev košer obrokov. V molilnici je prostora za sedemdeset vernikov, 45 mest je rezerviranih za moške in 25 za ženske. Judovska skupnost predvideva, da bodo v novih prostorih organizirali vsaj en verski obred na mesec in dogodke ob večjih judovskih praznikih. Doslej so Judje v Sloveniji verske obrede opravljali priložnostno na različnih koncih Ljubljane. Zadnja sinagoga v Ljubljani je stala pred več kot 125 leti. Porušena je bila še pred ljubljanskim potresom konec 19. stoletja.

Elie Rosen, predsednik judovske skupnosti v Gradcu in ljubljanske sinagoge, je ob otvoritvi poudaril, da ne gre za kulturni center, temveč za center aktivnega druženja judovske skupnosti in judovskih vernikov. Igor Vojtic, podpredsednik slovenske judovske skupnosti, pa je spomnil, da je na območju Slovenije pred drugo svetovno vojno živelo več kot 1500 Judov, po vojni se jih je vrnilo le 120. Namen sinagoge je ohranjati versko in etnično judovsko skupnost v Sloveniji. Poleg Malte ima Slovenija drugo najmanjšo skupnost, v Sloveniji živi komaj nekaj več kot sto Judov. Seveda pa otvoritev sinagoge v prestolnici brez pomoči graške skupnosti ne bi bila mogoča, je še dejal.

Mejnik za konsolidacijo judovskega življenja v Sloveniji

Predsednik Evropskega judovskega kongresa Moshe Kantor je pozdravil ustanovitev Združenja judovskih skupnosti Gradca in Ljubljane, gre namreč za edinstveno nadnacionalno združevanje judovskih skupnosti v Evropi. Zvitek Tore so v sinagogo slovesno prinesli prejšnjo sredo, 3. novembra. Dogodka se je udeležila tudi delegacija konference evropskih rabinov z rabini iz Nemčije, Velike Britanije, Francije, Avstrije, Španije, Švice, Švedske in Poljske, skupaj z glavnim rabinom za Slovenijo Arielom Haddadom ter predsednikom graške judovske skupnosti Eliejem Rosnom. Sinagoga Ljubljana je tudi edina ustanova judovske skupnosti na ozemlju Republike Slovenije, ki je priznana s strani Konference evropskih rabinov.

Ena od osrednjih značilnosti ljubljanske sinagoge je modra zavesa pred svetiščem Tore, ki jo je oblikoval mladi slovenski modni oblikovalec Matic Veler. Lesene klopi je izdelal izraelski kibuc Lavi, sveta skrinja pa je delo avstrijskoštajerskega podjetja Teammöbel iz Hartberga, ki je opremilo tudi sinagogo v Badnu pri Dunaju.

Pomen vključenosti in strpnosti

Torkove otvoritve se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je v govoru poudaril pomen vključenosti in strpnosti. Dejal je, da je ljubljanska sinagoga sama po sebi znak sodelovanja judovskih skupnosti v Ljubljani in Gradcu ter hkrati simbol sožitja, vključenosti in vključujoče družbe. »Absolutno sem prepričan, da je v Sloveniji dovolj prostora za vse. Nihče se ne sme počutiti izključenega. To je v času delitev in razhajanj zelo pomemben občutek. Moramo ga negovati, ta občutek vključenosti, pripadnosti in odgovornosti do sočloveka,« je poudaril.