Pri prejšnji teden predstavljenem projektu Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi gre za raziskavo, v okviru katere po standardiziranem sistemu, ki ga je razvil Geodetski inštitut Slovenije, pridobivajo podatke o ovirah v javnem prostoru. Ti podatki so podlaga za odpravo fizičnih ovir v mestih, izdelavo spletnih in fizičnih kart ter aplikacije za navigacijo. To bo osebam z različnimi oviranostmi omogočalo samostojno mobilnost, kar je tudi glavni cilj projekta. Projekt financira ministrstvo za infrastrukturo, izvaja ga geodetski inštitut, kot partner pa sodeluje Beletrina, ki skrbi za spletno dostopnost. »Še pred pol stoletja so bili invalidi odrinjeni na rob družbe, čeprav že splošna deklaracija človekovih pravic, ki jo je Organizacija združenih narodov sprejela leta 1948, v svojem 1. členu zagotavlja enake pravice in dostojanstvo za vse ljudi. Enakopravno vključevanje invalidov je rana, ki jo celimo počasi, a vztrajno, tudi s predstavljenim projektom, za katerega si želim, da bi se vanj vključile prav vse občine,« je na predstavitvi projekta med drugim povedal Peter Svetina, varuh človekovih pravic in poudaril, kako pomembno je, da povečujemo dostopnost vsem: »Ne le invalidnim osebam, ampak tudi starejšim ljudem, prav tako mladim družinam z otroki v otroških vozičkih.«

Nič o invalidih brez invalidov

Tudi pri Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) pozdravljajo projekt in priznajo, da se razmere na področju mobilnosti ranljivih skupin spreminjajo na bolje, »čeprav smo še daleč od končnega cilja, to je enakih možnosti in dostopnosti v prometu in pri informacijah«. Pomembna je dostopnost okolja, prometa in komunikacij in ta projekt vključuje vse našteto. »Najpomembneje pa je, da v projektu aktivno sodelujejo invalidi,« je prepričan predsednik NSIOS Borut Sever. Kot je dodal, si želi še več takih projektov, »ki obračajo stvari na bolje«.

Imamo samo en prostor in tega si delimo vsi – pa je bila iztočnica Romana Renerja, vodje projekta. »Infrastruktura, ki je načrtovana in prilagojena ranljivim skupinam, je primerna za nas vse. Zavedamo se, da smo različni, zato se projekt usmerja v različne ranljive skupine – slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gibalno ovirane in starejše. Želja vsakogar izmed nas je, tudi oseb z različnimi oviranostmi, da bi lahko potovali sami, želimo biti neodvisni. V projektu smo tako povezali dva segmenta, tehničnega in socialnega, kar nas je privedlo do tega, da smo že pri načrtovanju vključili ranljive skupine,« je povedal Rener in dodal, da podatke na terenu zajemajo samo invalidi, pri čemer sledijo načelu »nič o invalidih brez invalidov«. »Veseli nas tudi izjemen odziv občin, doslej se jih je v projekt vključilo triinštirideset, zajem pa so doslej končali v šestintridesetih občinah. Zajeti podatki, zbrani v bazi, so brezplačno na voljo v javnem pregledovalniku na spletni strani dostopnost-prostora.si, ki je namenjena predvsem odločevalcem, to je občinam in razvijalcem aplikacij. Baza podatkov omogoča razvoj novih produktov, spletnih in tiskanih kart, namenjenih uporabnikom, kataloga ovir, namenjenega občinam za odpravo ovir, in navigacije za pametne telefone. Podatke lahko občine vključijo tudi v svoje akcijske načrte za razvoj pametnih mest in naselij glede dostopnosti, urejenosti parkirišč, pločnikov in druge infrastrukture.« Med glavnimi cilji projekta je Rener omenil vključitev vseh slovenskih občin ter vzpostavitev sistema vzdrževanja podatkov, glavni cilj pa je povezovanje petih prostorov, v katerih se gibljemo, ko se odpravimo od doma: zunanjega, notranjega, spletnega, socialnega in virtualnega.

Občine se zavedajo pomanjkljivosti

Kot primer dobre prakse bi zagotovo lahko navedli Koroško in občino Slovenj Gradec, ki je k projektu pristopila že leta 2017. »Zavedamo se, da med nami živijo ranljivi, in veseli smo, da je Koroška s tem, ko se je kot regija priključila projektu, naredila korak, na katerega smo lahko ponosni. Naj povem, da svet županov Koroške projekt neomajno podpira,« je v imenu vseh povedal podžupan MO Slovenj Gradec Peter Pungartnik, župan občine Kočevje Vladimir Prebilič pa je poudaril, da se o problematiki invalidov več pogovarjajo, prav tako tudi pri načrtovanju projektov, ki so namenjeni invalidom, vselej tudi njih povabimo k sodelovanju. Podžupanja MO Koper Olga Franca pa je brez zadržkov priznala, da v njihovi občini opažajo velike pomanjkljivosti na področju mobilnosti ranljivih skupin. Tako so na primer nedostopne plaže, gibalno ovirani nimajo ustreznega dostopa do morja in javnih stranišč, nimajo na voljo kabin za preoblačenje in podobno. In prav zato si z vključevanjem v omenjeni projekt obetajo velik korak k izboljševanju urbanega okolja za vse.