Pravijo, da je smeh pol zdravja, zato je pomembno, da so šale del našega vsakdana. Toda nekateri z njimi pretiravajo do te mere, da ne vemo več, ali se šalijo ali govorijo resnico. »Postal sem predsednik uprave Porscheja,« je 30. septembra 2015 ženo nagovoril Oliver Blume. Ker se je to zgodilo tako rekoč čez noč, je bila prepričana, da se šali. Pa se ni. Da je postal številka ena pri Porscheju, pa je bila kriva kadrovska čistka v koncernu Volkswagen kot posledica afere s prirejanjem izpustov, ki je s položaja odnesla prvega moža Martina Winterkorna, na njegovo mesto pa so imenovali Matthiasa Müllerja, ki je vodil Porsche. Ponujene priložnosti se 53-letni Nemec ni ustrašil. Müller pa mu je ob predaji poslov dejal: »Zdaj je vse v tvojih rokah!«

Biti vodja Porscheja, znamke, ki je blizu ljubiteljem športnih avtomobilov, velja med strokovnjaki za prestiž, ko so funkcijo zaupali diplomiranemu inženirju, pa se je odzval z besedami: »Nikoli nisem načrtoval, da bom nekega dne predsednik uprave.« Čez noč je tako postal odgovoren za 36.000 zaposlenih. Njegova naloga je bila »enostavna«, znamko popeljati na pot elektrifikacije, avtonomne vožnje in povezljivosti. To so bili časi, ko so bili za Porsche še vedno zelo pomembni tudi motorji na fosilna goriva, kar pa se je do danes občutno spremenilo, saj so lani skorajda polovico prodaje že predstavljali električni in hibridni porscheji. Tipični voznik porscheja je v Nemčiji moški, star več kot 50 let, na Kitajskem, kjer prodajo tretjino vseh in so kupci tehnično podkovani, pa je starost krepko pod 40 let, med lastniki pa je tudi vse več žensk.

Ekskluzivnost na prvem mestu

Blume je koncernu Volkswagen predan že od svojega 28. leta, ko je karierno pot kot načrtovalec za karoserije in barvanje začel pri Audiju. Nekaj let pozneje je postal odgovoren za načrtovanje proizvodnje pri Seatu, leta 2013 pa del uprave Porscheja, odgovoren za proizvodnjo in logistiko. Že tedaj mu je bilo jasno, da je Porsche sopomenka za ekskluzivno in športno vozniško izkušnjo. Hkrati pa si lastnik želi pomoči v obliki avtonomne vožnje, ko na primer pride do prometnega zamaška, prav tako tudi takrat, ko išče dobro restavracijo ali pa zgolj prosto parkirno mesto. Vse pa je seveda podrejeno elektrifikaciji. Želijo si, da bi imel porsche prihodnosti doseg večji od 500 kilometrov, polnjenje baterije do 80 odstotkov zmogljivosti pa bi trajalo le 15 minut. »Elektromobilnost in Porsche se odlično dopolnjujeta, saj električni motor zagotavlja izjemno vozniško izkušnjo. Za nas je vse pomembnejša tudi prijaznost do okolja, zato je elektromobilnost nujna. Bili smo prvi, ki smo priključnega hibrida hkrati ponudili v treh premijskih razredih. 60 odstotkov vseh kupcev panamere se v Evropi odloči za hibrida, se pravi, da so naši elektrificirani modeli odlično sprejeti. Tudi zato bomo prihodnje leto v elektromobilnost vložili šest milijard evrov,« pravi šef znamke, ki je od nekdaj imela posebno korporativno kulturo. Porscheji se prodajajo kot vroče žemljice, zato ni več daleč dan, ko jih bodo prvič v enem letu prodali več kot 300.000. Toda Blume pravi: »Bolj kot prodajne številke je za nas pomembna ekskluzivnost.«

Ko beseda nanese na elektrifikacijo, nihče ne more mimo znamke Tesla. Tudi šef Porscheja tako meni, da je razvoj Tesle impresiven, Elon Musk pa da je izjemen podjetnik. Toda… »Tesla ima drugačno strategijo in stremi k visokim prodajnim številkam. Tudi zato po vsem svetu gradijo nove tovarne. Mi ostajamo ekskluzivni, saj želimo izpolniti individualne sanje naših strank.« Porsche danes predstavlja vrhunec tehnologije, njihovo znanje pa uporabljajo tudi druge znamke znotraj koncerna Volkswagen. Ker so majhni, so lahko drznejši in hitrejši. Tudi v času pandemije. »Koronavirus je vsem v avtomobilski industriji nastavil ogledalo in pokazal, ali so naredili domačo nalogo. S pomočjo kriznega menedžmenta smo bili ves čas na pravi poti. Jasno vodenje, timsko delo in borbenost so bili pomembnejši kot kadar koli prej.«

Sintetična goriva so še predraga

Porsche je vedno veljal za znamko, ki je visoko dobičkonosna, stopnja dobička pa se je gibala okoli 15 odstotkov. To se je med pandemijo sicer spremenilo, še vedno pa ostaja strateški cilj v prihodnosti, pomemben tudi zato, da bodo lahko nemoteno investirali v elektromobilnost, digitalizacijo in izobraževanje zaposlenih. Pred tremi leti so zagnali poseben program, v skladu s katerim želijo povečati dobiček, a ne zgolj na račun nižanja stroškov. Do leta 2025 naj bi skupno zaslužili 10 milijard evrov, pozneje vsako leto po tri milijarde. Največji del bodo porabili za električno mobilnost. »Če želimo dihati čistejši zrak in hitro zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida, elektromobilnost nima alternative. Se je pa treba zavedati, da imamo danes na cestah več kot milijardo vozil z motorji na notranje zgorevanje. Zanje so rešitev sintetična goriva, ki lahko avtomobile na bencin ali dizel naredijo ogljično nevtralne, a je trenutno njihov strošek previsok, saj znaša 10 dolarjev na liter, se pa lahko v prihodnjih desetih letih zniža na vsega dva dolarja.«

To je še posebno pomembno za njihovega paradnega konja, model 911, ki bi bil tako ob električnem lahko še vedno na voljo tudi z bencinskim motorjem. In kateri porsche je Blumeju najbolj pri srcu? »Težko vprašanje. Uživam tako v vožnji z modelom 911 GT3 kot tudi s hibridno panamero ali cayennom. Odvisno od tega, za kakšno vožnjo avto uporabljam. Ne glede na vse sem bil in bom navdušenec nad modelom 911. Je pa nekaj posebnega tudi izkušnja vožnje s taycanom, ki je kljub električnemu pogonu pravi porsche, takšen, ki navdušuje.«