Ste si decembra, ko ste nadomestili Bertonclja, upali pomisliti, da ne boste le začasna rešitev, ampak boste ekipo popeljali v olimpijsko sezono?

Moram priznati, da decembra o tem sploh nisem razmišljal, ker je bilo takrat toliko drugih stvari. Sezona je bila že v polnem teku, bližala sta se novoletna turneja, svetovno prvenstvo… Do marca o tem nisem razmišljal, morda šele po Planici, ko so se stvari umirile. A tudi tam je bil moj cilj, da najprej opravim delo, potem bodo pa že povedali, kaj in kako. Ko sem dobil informacijo, da ostajam, sem prvič začel razmišljati o tem, da je treba stvari postaviti za naprej, narediti načrte… Sredi sezone pa še ne.

Kako naporno je biti pri relativno mladih letih na enem od vidnejših selektorskih položajev v Sloveniji?

Zelo mi je všeč. To je zabavno delo. So plusi, so minusi. Mislim, da je veliko odvisno od tega, kako dojemaš stvari. Lahko ti je naporna marsikatera stvar. Če pa pogledaš malo drugače, ti je lahko marsikatera težja zadeva izziv. Poskušam ohranjati držo, da mi je čim več stvari v izziv, ne v breme. Imamo srečo, ker imamo takšne službe, v katerih uživamo in v katere smo na neki način vpeti vse življenje. Obstajajo veliko slabše službe, veliko težje življenje.

Kako dobro so fantje pripravljeni na novo sezono?

Vsaka sezona se gradi v pripravljalnem obdobju. Prvo pripravljalno obdobje je poleti, ko se vadi groba motorika. Bolj ko se bližamo zimi, bolj dajemo poudarek specifičnim stvarem. Fantje so bili zelo dosledni. Vedeli so, zakaj delajo določene stvari, tako da je bilo tudi nam trenerjem veliko lažje. Če potegnem črto, lahko rečem, da je bilo pripravljalno obdobje zelo uspešno.

Koliko so poletni rezultati merodajni pred zimsko sezono?

Če je osnova na visoki ravni, so lahko skoki pozimi na istem ali še višjem nivoju, saj iz tekme v tekmo rasteš. Težko je imeti pozimi vrhunske skoke, če poleti ne opraviš dobrih treningov in dobrih skokov. Poleti je treba osnovati bazo, grobo osnovo, da lahko potem jeseni brusiš fine stvari, fino motoriko. Tako da ja – poletje je zelo pomembno.

V poletne priprave ste vključili vetrovnike. V enem takšnem ste bili na Švedskem, imate ga tudi v Planici… Kaj to prinaša? To je menda povsem nov način vadbe?

Nekaj novega za nas, da. Švedski vetrovnik je sicer v pogonu že nekaj let. Takšne stvari je treba izkoristiti. Na skakalnici namreč težko nadzoruješ vsak gib, v bistvu ga niti ne moreš. Tudi število opravljenih skokov na treningu je relativno majhno. Vetrovnik ponuja priložnost, da v nadzorovanem okolju bolj kontroliraš svoje gibe in pri tem opažaš spremembe. Zdi se mi, da treningu prinaša dodano vrednost. Je pa res, da mora biti pripravljenost na visoki ravni, da sploh lahko gradiš na takšnih finesah.

Ste pa večjo, sicer kadrovsko spremembo doživeli znotraj organizacije v smučarski zvezi. Vaš nekdanji šef Ljubo Jasnič se je poslovil od skokov po 16 letih, nasledil ga je Borut Meh. Ali v tem pogledu čutite, da je kaj drugače?

Iskreno povedano ne čutim, da bi bilo kaj drugače. Konec koncev to tudi ni naša stvar. Nam je pomembno, da finance »štimajo« in da imamo pogoje za opravljanje treningov. Če to imamo, nas druge stvari ne smejo zanimati. Osredotočati se moramo na stvari, ki so za nas pomembne.

Proračun za skoke je okoli 2,5 milijona evrov. Kaj to pomeni v primerjavi z vašimi glavnimi tekmeci Avstrijci, Nemci, Norvežani in Poljaki? Ste v tej postavki daleč zadaj?

Večje nacije imajo seveda večje proračune. Bolj pomembno je, kako znaš proračun izkoristiti in za kaj boš denar namenil. Nekateri več zapravijo za opremo, drugi za treninge. Tu je treba biti racionalen. Narediti moraš čim več s čim manj stroški. Izkoristiti je treba slovensko iznajdljivost. Zdi se mi, da znamo Slovenci zelo dobro improvizirati. Z vsakim proračunom se da, denarja pa seveda ni nikoli preveč.

Ali bo Anže Lanišek tudi v letošnji sezoni glavni slovenski adut za odmevnejše dosežke?

Anže od konca sezone nadaljuje na visoki ravni. Na poletnih tekmah je s posameznimi skoki dokazal, da sodi v sam vrh, kar me še posebno veseli. Trenutno je naš najboljši. Me pa tudi veseli, da so na zadnji tekmi v Klingenthalu oziroma skozi celotno sezono mnogi drugi fantje prikazali, da sodijo vsaj v širši vrh, če ne v ožjega, in niso več toliko za Anžetom. Zdaj je naša naloga, da te posamezne dobre skoke spremenimo v konstanto. Odpraviti moramo velika nihanja.

Pred vsako sezono se javnost sprašuje, ali lahko Peter Prevc še kdaj poseže na vrh kot nekoč. Kaj menite?

Vsak lahko pride vsaj blizu vrha. Sploh Peter, glede na to, da je že bil tam. Ve, kaj je treba storiti in koliko dela mora vložiti, da doseže to raven. Tega si vsi želimo, je pa težko kar koli napovedati. Pri Petru je pomembno, da gremo iz treninga v trening, iz tekme v tekmo in da se raven sproti dviguje. Želja je, da pride nazaj. Počakati je treba, da pridejo prve tekme in da vidimo, kje smo, od tam pa bo treba graditi naprej.

Spori s Timijem Zajcem so se polegli, pomirili? Je spet začel verjeti v reprezentančni sistem dela, o katerem je lani podvomil?

Že po Planici sva stvari dorekla. Takšne zadeve rad uredim takoj, da ni kasneje težav. S Timijem jih nisem nikdar imel. Letos je bil zelo v redu, zelo delaven. Lepo je bilo sodelovati z njim in nimam nobenih pripomb. Žal mi je le, da na poletnih tekmah ni realiziral tega, kar prikaže na treningih. Pri njem je najbolj pomembno, da se glava umiri in da se dobro pripravi za zimo ter na tekmah prikaže skoke s treningov.

Glede na poletne rezultate imamo spet en bratski fenomen. Cene Prevc pozitivno preseneča in je bil na nekaterih tekmah celo drugi najboljši slovenski skakalec, medtem ko Domen po svoji stari navadi v zimo vstopa v slabi formi. Kako to?

Domen tudi to poletje ni v formi, v kakršni bi moral biti. Za zdaj so nihanja še previsoka. Upam, da mu bo do sezone to uspelo popraviti. Po drugi strani pa je Cene, kakor ste omenili, zelo pozitivno presenetil. Le upam, da bo to raven in to sproščenost ohranil do začetka sezone in da bo pozimi nadaljeval, kjer je zdaj končal.

Kakšni so cilji za sezono?

Letos je predvsem specifična sezona s kar štirimi vrhunci, novoletno turnejo, olimpijskimi igrami, svetovnim prvenstvom v poletih in domačo Planico. Ker se vrhunci vlečejo skozi tri mesece, bo to zelo težak izziv. Želja je zmeraj oder za zmagovalce. V primerjavi z lani si želim nadgraditi rezultate na ekipnih tekmah. Lani smo na njih nastopali pod pričakovanji. Saj bi lahko napovedoval tudi posamične zmage, a bi bilo to za zdaj še brez osnove. Ko bomo skakali tako, kot si želimo, bomo šele videli, kaj nam to prinaša. Vem, da lahko v tem primeru ciljamo zelo visoko.