predsednica ECB Christine Lagarde je s tem v govoru v Lizboni potrdila besede po koncu zasedanja Sveta ECB prejšnji teden. Izjavo je podala v luči vse večjega pritiska na centralne banke, naj se odzovejo na visoko inflacijo. V območju evra je oktobra inflacija dosegla 4,1-odstotno stopnjo.
»Kljub trenutnemu porastu inflacije inflacijski obeti srednjeročno ostajajo umirjeni,« je zatrdila. »Zelo malo verjetno je«, da bodo pogoji ECB za dvig ključne obrestne mere izpolnjeni prihodnje leto.
Svet ECB je prejšnji teden sklenil, da bodo ključne obrestne mere ECB ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler inflacija ne bo dosegla dva odstotka precej pred koncem obdobja projekcij in bo na doseženi ravni ostala do konca tega obdobja. Drugi pogoj za dvig je, da Svet ECB presodi, da je osnovna inflacija zadosti napredovala, da je skladna s stabilizacijo inflacije na ravni dveh odstotkov v srednjeročnem obdobju.
Ključna obrestna mera v območju z evrom je na rekordno nizkih nič odstotkih. Obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita pa sta pri 0,25 in -0,50 odstotka.
Danes se sicer v ZDA zaključuje dvodnevno zasedanje ameriške centralne banke, ki naj bi po pričakovanjih razkrila, kdaj namerava začeti zmanjševali obsežen program spodbude gospodarstvu v času pandemije covida-19. V četrtek naj bi se britanska centralna banka Bank of England odločila za zvišanje obrestnih mer.
