Diplomiral je iz slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Do leta 1956 je bil v svobodnem poklicu, od leta 1957 do leta 1962 je bil zaposlen kot prvi dramaturg na Televiziji Ljubljana, nato pa bil do upokojitve leta 1992 urednik pri Naših razgledih.
Kot so ob njegovem slovesu zapisali v Slovenskem gledališkem inštitutu, njegovo več kot pol stoletja dolgo kritiško spremljanje domače in tuje produkcije še danes nudi zanesljiv vpogled v gledališko življenje na Slovenskem. Pisal je tudi eseje in komentarje o dramaturških in gledaliških vprašanjih, ki odsevajo njegovo odprtost za aktualizirano, samosvojo odrsko interpretacijo dramske umetnine.
Poleg tega je pisal tudi o slovstvenih vprašanjih in spremne besede h knjižnim objavam dramskih in drugih besedil. Kot sourednik in avtor prispevkov je sodeloval tudi pri izdajah Slovenskega gledališkega inštituta, takrat Slovenskega gledališkega muzeja, ter s številnimi drugimi prispevki sodeloval v publikacijah muzeja. Večkrat je aktivno sodeloval na festivalu Borštnikovo srečanje, bodisi kot selektor ali član strokovne žirije ter žirije za podelitev Borštnikovega prstana. Bil je tudi selektor Sterijinega pozorja v Novem Sadu.
Bil je pobudnik, soavtor in sourednik monografskega zbornika o režiserju Miletu Korunu iz leta 2002. Skupaj z Dušanom Moravcem je leta 2001 izdal knjigo Sto slovenskih dramskih umetnikov, leta 2004 pa so izšle njegove Teatrološke študije in eseji.
Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim leta 1967 nagrado Prešernovega sklada, leta 2010 Župančičevo nagrado mesta Ljubljana za življenjsko delo in leta 2016 nagrado Vladimirja Kralja, ki mu jo je za življenjsko delo podelilo Društvo gledaliških kritikov in teatrologov.
