Oprostite, Janši ne verjamem ničesar več. Nobeni njegovi dobronamernosti ali »dobronamernosti«. Preveč nam je že trosil laži, bruhal maščevalnost in sovraštvo. Namesto da bi se soočil z odgovornostjo ali z argumenti prepričal v svoj prav, se umika, skriva in od daleč grozi, žali, ponižuje, pa ne samo nas, ampak tudi druge. Ali to počne zaradi, grandioznih občutij pomembnosti in večvrednosti ali iz strahopetnosti, je drugo vprašanje. (Nekateri so opisovali njegovo strahopetno reagiranje že v kriznih situacijah ob osamosvojitvi.) Krivi smo za vse, tudi za njegovo represijo. Krivi so mediji, kriva je opozicija, zdaj še za grožnje s smrtjo.

Vlada nam pač bivši zapornik, za kar se, »seveda«, mora zahvaliti »sodnikom iz kontinuitete«. (Zdaj so ti še »krivi« za opravičevanje Socialnim demokratom. Jim bo namesto njega 10.000 evrov spet plačal Matoz, kot nadomestilo za dobre funkcije, ali jih bomo kar mi? Pa ne še zdaj, ampak z obrestmi, ker se bo neskončno tožaril.) Njegovo vladanje se približuje avtokraciji, a moralno in socialno veliko slabši, kot je obstajala v Jugi.

Standardi te vlade, nesprejemljivi za vsako demokratično državo, se glasijo: »Prisege ne pomenijo nič! Ministri lahko ostanemo kljub številnim aferam prilepljeni na svoje položaje. Kaj nam pa morete!« Jih bodo končno odlepile interpelacije? Pravosodni minister z »diplomo« veriženja slamnatih podjetij in davčnih utaj je v sodnem postopku, Hojs »ne posega« v delo policistov, jim »ne daje« navodil in se med protesti čisto »slučajno« znajde med njimi, staro in mlado pa se čisto »slučajno« duši zaradi solzivca. Sicer nevidna ministrica za šolstvo se bori brez zakonske osnove, da bi bile šole zaprte, minister Vizjak pa (poleg drugih nepravilnosti) »z glupimi davki« nagovarja k nezakonitemu ravnanju. Večina preostalih ministrov ne zaostaja za njimi.

Janševi vladi ne morem zaupati, pa ne samo zaradi njenega načina spopadanja z epidemijo, ko je takoj stopila virusu ob bok in skupaj z njim uničevala (in še uničuje) naša življenja, starejše v domovih pa je pustila umreti. (»Ničvredna« življenja pač.) Zdaj je z novim zakonom, s podporo poslancev DeSUS, njihovi izgovori so čisto prazni, še povečala vpliv na policijo in tožilstvo, v zraku mi že diši po izrednih razmerah. Na vse pretege se hvali, kako bo trosila revežem drobtinice (»ničvrednim« ljudem pač), bogatim pa bo do konca napolnila mošnje. Mimogrede, ste videli, kako je nagrajevala (in podkupovala?) nekatere ključne člane vladne skupine za covid-19?

Ignorira neljubo zakonodajo, jemlje dostojanstvo sodiščem in sodnikom, a ne samo njim, tudi vsem drugim strokovnjakom in znanstvenikom. Ste poslušali pripoved mikrobiologinje dr. Metke Paragi, vodje laboratorija, ki so jo po tridesetih letih brez argumentov odpustili? Zakaj? Ker je ugotovila, da kupljeni hitri testi niso ustrezni. In ker je povedala, da so epidemiologe odrinili.

Mislila sem, da je vsaj odnos do ustavnih sodnikov drugačen, pa ni. Že izbira med kandidati je čudna. Namesto da bi njihovo strokovnost in osebnostno primernost ocenjevala strokovna komisija, nas vedno znova mučijo s političnim kupčkanjem v parlamentu. Izbirajo bolj po ideološki pripadnosti kot po znanju (ustavnega) prava. To je bilo že na daleč vidno pri zadnjem kandidatu, a SDS ne odneha. Prelaga glasovanje in lobira za manjkajoče glasove. Pahor pa…? »Le kako bom ustregel Janezu?«

Zlo se že predolgo plazi po državi. Bo kdo končno ukrepal? Pahor res ne more razpustiti vlade, lahko pa bi obsodil njeno delovanje in enkrat podprl ljudstvo, a še v teh skrb zbujajočih razmerah zlorablja dialog. Protestniki in opozicija vidijo edino rešitev v predčasnih volitvah, vlado pa tako »skrbi« naše zdravje in varnost, da ne bo pustila svojega plenilskega pohoda. Ugrabili so nam državo, nam bodo še volitve? Tudi redne?

Če bi me vprašali, čemu so namenjene grožnje s smrtjo, ali ustrahovanju in sporočilu: »Dovolj imamo vašega početja« ali netenju sočutja do »žrtev«, ki iz tega kujejo moralni dobiček in naklonjenost volilcev, bi odgovorila: »Odvisno od tega, kdo grožnjo napiše.« Upam, da bodo »avtorje« dobili. Ali pa jih ne bodo. In to v primeru, če gre za ponovitev scenarija iz leta 2000, ki ga v svoji knjigi opisuje Zdenko Roter.

Polona Jamnik, Bled