Voznik s hudim strahom je namreč nevaren voznik, zato je bolje, da ne vozi avta, dokler ne opravi s strahom. Med vožnjo se počuti tesnobno, osredotočenost za volanskim obročem je ovirana, boji se potencialne nevarnosti. Takšen voznik posledično vozi počasneje, je pretirano previden, večje je tudi tveganje nesmotrnih in impulzivnih odzivov. Ključno je, da se lastnega strahu zavedamo, saj ga le tako lahko premagamo. V prvi vrsti moramo spreminjati svoje misli in prepričanja, ki jih imamo o vožnji avtomobila. Čustva lahko prepričamo s hipnozo, meditacijo in drugimi terapevtskimi pristopi, predvsem pa moramo vožnjo povezovati s čim prijetnim. Najpomembnejši del premagovanja strahu pa sta praksa in vaja. Seveda premagovanje ne poteka z danes na jutri, ključna za uspeh pa je posameznikova motivacija.

Toda zakaj je v Sloveniji sploh dovoljeno, da vozniški izpit opravi tudi nekdo, ki za vožnjo ni primeren, ker ga je pred njo strah? Bi bile ob pridobitvi zdravniškega spričevala potrebne tudi podrobnejše psihofizične preiskave? Učitelji vožnje pravijo, da ima strah večina kandidatov, ko pristopijo k praktičnemu delu vožnje, a pri večini strah že po nekaj urah izgine. Znani pa so tudi primeri, ko posameznik sam presodi, da je vožnja zanj prevelik zalogaj, in program opusti. A so žal prej redkost kot pravilo.

Psihologi pravijo, da za različnimi anksioznimi motnjami dvakrat pogosteje zbolijo ženske, se pa s tendenco k anksionosti, strahu ali pretirani opreznosti deloma tudi rodimo. Mnogi strah do vožnje razvijejo kot posledico slabe izkušnje, na primer ob udeleženosti v prometno nesrečo, obstajajo pa tudi ljudje, ki si ne znajo razložiti, zakaj se bojijo sesti za volan. Dejstvo je, da je prestrašenih voznikov v prometu veliko več, kot si večina predstavlja. Nedavna raziskava je tako v Nemčiji pokazala, da je takšnih približno milijon voznikov in voznic. Da bi strah odpravili, ga morajo jemati resno. To pa je mogoče zgolj z vajo, ki se ponavlja iz dneva v dan. Nemci premorejo celo posebne tečaje, na katerih voznikom pomagajo, da premagajo strah pred vožnjo. Na njih prevladujejo vozniki, stari od 30 do 60 let, 90 odstotkov je žensk.

Logično je, da vsi vozniki ne morejo biti tudi dobri vozniki, a je strah med vožnjo, še posebej, če se ga ne zavedaš, pot, ki vodi v pogubo. Zato je včasih bolje volanski obroč prepustiti nekomu drugemu. Nesreča nikoli ne počiva, zgoščeni promet pa ne prizanaša nikomur. Podobno kot tudi ne egoizem, prekrški, visoke hitrosti, prepir, preklinjanje in zasmehovanje, ki so del prometnega vsakdana. Strah je samo pika na i.