Odločitev Marka Zuckerberga, da spremeni ime svojega krovnega podjetja, je bila pričakovana. Družbeno omrežje facebook se že vrsto let zapleta v škandale, ki so povezani s pomanjkljivim odnosom do zasebnosti uporabnikov in širjenjem lažnih novic. Povezovanje z imenom facebook je škodilo tudi zaupanju v druge Facebookove storitve, kot so družbeni omrežji whatsapp in instagram ter znamka očal za navidezno resničnost Oculus. O slabem mnenju javnosti glede Facebooka kot podjetja priča tudi dejstvo, da nedavna razkritja žvižgačice Frances Haugen, kako vodstvo podjetja postavlja dobiček pred dobrobit uporabnikov in celotne družbe, niso nikogar šokirala, temveč zgolj potrdila že močno zakoreninjene domneve večjega dela javnosti.
Da želi Zuckerberg s spremembo imena zgolj vplivati na javno podobo podjetja, nakazuje tudi to, da v sami organizaciji podjetja ne bo sprememb. Na vrhu bo še naprej Zuckerberg in tudi drugih strukturnih sprememb za zdaj niso napovedali. Kar je bilo narobe s podjetjem Facebook, bo narobe tudi s podjetjem Meta. V tej točki se Zuckerbergova poteza močno razlikuje od preimenovanja krovnega podjetja Google v Alphabet leta 2015. Tedaj je spremembi imena sledila tudi reorganizacija podjetja, vključno z menjavo na vrhu. Ustanovitelja podjetja Larry Page in Sergej Brin sta tedaj sestopila z direktorskih položajev. Ostala sta člana upravnega odpora in največja delničarja, a vodenje podjetja je prevzel Sundar Pichai. Takšnih sprememb Zuckerberg ne namerava uvesti.
Promocija naslednjega Zuckerbergovega projekta
Odvračanje pozornosti od škandalov pa je zgolj del strategije javnega komuniciranja s preimenovanjem Facebooka v Meto. Novo ime je namreč tesno povezano z najnovejšim Zuckerbergovim projektom, ki naj bi predstavljal prihodnost spletne interakcije med ljudmi. Projekt se imenuje »metaverse« in naj bi združeval elemente obstoječih družbenih omrežij in navidezne oziroma nadgrajene resničnosti. Zuckerberg je prepričan, da bomo že v razmeroma bližnji prihodnosti opustili mobilnike in pošiljanje sporočil v obliki besedil ter presedlali na interakcijo z navideznimi podobami naših prijateljev v prav tako navideznem svetu.
Njegova vizija predvideva tridimenzionalni svetovni splet, v katerega se lahko povsem vživimo. Vanj naj bi se priklopili s pomočjo očal za navidezno resničnost ali očal za nadgrajeno resničnost, ki bi elemente Zuckerbergovega navideznega sveta risala na podlago resničnega. V ta namen nameravajo svojo obstoječo ponudbo očal za navidezno resničnost v prihodnje dopolniti še z očali za nadgrajeno resničnost.
Zuckerberg obljublja, da bo metaverse ponujal povsem nove poslovne priložnosti, vključno z izdelavo in prodajo virtualnih izdelkov ali izkušenj. Če bo projekt uspel, bo predstavljal povsem vzporedno in privatizirano obliko svetovnega spleta oziroma nov »trg«, ki ga bo, kot je v nedavnem pogovoru s Slavojem Žižkom opozoril grški ekonomist Janis Varufakis, Zuckerberg nadziral kot svoj tehnološki fevd ter pobiral dajatve od vseh transakcij, ki bodo v njem potekale. Če bo metaverse prevzel primat nad običajnim spletom, bi to pravzaprav oznanjalo konec svobodnega in nevtralnega svetovnega spleta.
Revolucionarna zamisel, ki obstaja že od leta 2003
Zamisel metaversa je hkrati ambiciozna in znanstvenofantastična, z elementi utopičnosti in distopije, po drugi strani pa je tudi že utrujena, prežvečena in skopirana od konkurence. Nekaj zelo podobnega kot Zuckerbergov metaverse je leta 2003 zagnalo podjetje Linden Lab iz San Francisca. Njihova platforma second life že 18 let ponuja vse to, kar zdaj obljublja Zuckerberg. Od lani pa Linden Lab razvija tudi različico platforme, ki bi bila osredotočena na navidezno resničnost. Platforma second life je bila svoj čas izredno priljubljena in je do leta 2013 pritegnila že okoli milijon uporabnikov, od tedaj pa bolj ali manj stagnira. Predvsem zato, ker so interakcije v navideznem svetu težje in bolj zamudne od brskanja po enostavnih in pregledno urejenih besedilih oziroma menijih. Predstavljajte si, da morate za dostop do določene datoteke preleteti celotno virtualno mesto, namesto da kliknete na tri gumbe.
Vprašanje je, ali bo s skoraj identičnim receptom uspelo Zuckerbergu, a nekaj mora poskusiti. Delnice Facebooka oziroma po novem Mete so od septembra v kar strmem padcu. Konkretnejše rasti vrednosti pa za zdaj ni sprožilo niti preimenovanje.
