»Evropa je na področju enakosti spolov zelo malo pridobila. Vendar je zaradi pandemije covida-19 veliko izgubila. Gospodarske posledice za ženske so dolgoročnejše, medtem ko se je pričakovana življenjska doba moških skrajšala. Ugotovitve našega indeksa lahko pomagajo evropskim voditeljem, da se spopadejo z različnimi vplivi pandemije na ženske in moške ter ublažijo neenake kratkoročne in dolgoročne posledice,« je povedal Carlien Scheele, direktor inštituta EIGE.
Glede enakosti spolov sta imata tudi letos najboljše rezultate Švedska in Danska, sledi jima Nizozemska, ki se je na tretje mesto uvrstila pred Finsko in Francijo. V primerjavi z lanskim letom so svojo uvrstitev najbolj izboljšali Luksemburg, Litva in Nizozemska, Slovenija pa je bila edina država, ki je nazadovala. Med državami sicer obstajajo velike razlike v rezultatih enakosti spolov. Gibljejo se od 83,9 točke na Švedskem do 52,6 točke v Grčiji. Slovenija je na 12. mestu dosegla 67,6 točke, kar je za 0,1 točke slabše kot leta 2020. ob tem pa je tudi država, ki je od leta 2017 najbolj nazadovala.
Poudarek na covidu-19 ter duševnem, spolnem in reproduktivnem zdravju
Letošnji indeks se osredotoča na povezave med zdravjem in enakostjo spolov, torej področjem, ki ga je pandemija koronavirusa izpostavila bolj kot kdaj koli prej. Ženske so na primer v zdravstvenem sektorju prekomerno zastopane, zato se soočajo z večjim tveganjem za okužbo z virusom. Zdravstveni delavci so se med pandemijo srečevali tudi z akutno duševno stisko zaradi preobremenjenosti ter stika s trpljenjem in smrtjo bolnikov.
Pri moških s covidom-19 je tveganje hospitalizacije večje kot pri ženskah, kar je povezano z njihovim zdravstvenim vedenjem in že obstoječimi boleznimi, kot so bolezni srca in ožilja ter sladkorna bolezen, ki so pri njih pogostejše.
Rodnost se je zmanjšala, zlasti v državah, ki jih je pandemija najbolj prizadela. Zaradi psiholoških stisk, gospodarske negotovosti in povečanja neplačanega dela na področju nege, ki ga navadno opravljajo ženske, so pari odlagali odločitev, kdaj imeti otroke oziroma ali jih sploh imeti. To je bil tudi čas, ko je bil dostop do storitev spolnega in reproduktivnega zdravja najbolj otežen.
Pandemija covida-19 je izziv brez primere za kolektivno duševno dobro počutje in splošno zdravje evropskih državljanov, zato je ključnega pomena, da oblikovalci politik vprašanja enakosti spolov vključijo v zdravstvene in druge ukrepe za okrevanje, da bi dosegli najboljše rezultate za vse.
