»Okoljski minister bi moral biti varuh okolja in javnega interesa, a tega ne razume. Je varuh parcialnih interesov, zato si zasluži interpelacijo,« je na novinarski konferenci povedal vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović. Kot je dejal, so v opoziciji razmišljali že, ko je poleti na referendumu padla v vodo novela zakona o vodah, kapljo čez rob pa je pomenilo nedavno razkritje posnetka domnevnega Vizjakovega pogovora s podjetnikom Bojanom Petanom.

Med očitki je navedel Vizjakovo »nezakonito in netransparentno delovanje« v škodo države, s tem ko je prvemu možu DZS Bojanu Petanu pred 14 leti v vojni za prevlado v Termah Čatež predlagal, kako se izogniti plačilu davka. Sporna je tudi njegova odobritev povečanja črpanja termalne vode v Termah Čatež v aktualnem mandatu, je dodal.

Golubović je Vizjaku očital tudi »neposredno odgovornost za sprejem škodljive zakonodaje«, pri čemer je izpostavil na referendumu padli zakon o vodah, ki da je bil v nasprotju z ustavo, mednarodnimi konvencijami in zakonom o varstvu okolja, »načrtno omejevanje stroke pri pripravi okoljske zakonodaje« ter »favoriziranje dobičkarskih parcialnih interesov na račun javnega interesa«, glede česar je Vizjaka obtožil, da je sporni zakon o vodah pripravil zato, da bi lahko posamezniki pokupili priobalna zemljišča in tam gradili.

Opozicija: Minister bi moral že sam odstopiti

»Ozračje v državi je razgreto, pri čemer največji delež odgovornosti nosi vlada. Minister bi moral odstopiti ter tako vsaj nekoliko umiriti zadeve,« je povedal Golubović. Kot je dejal, so v prejšnjih vladaj ministri odstopali zaradi mnogo manj resnih kršitev, kot si jih je privoščil Vizjak. »Zdaj pa ministri ne odgovarjajo niti, ko kršijo zakonodajo in ustavo, ko ne spoštujejo sodb sodišč,« je opozoril Golubović in spomnil, da interpelacija čaka tudi ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča, šolsko ministrico Simono Kustec in notranjega ministra Aleša Hojsa.

Soniboj Knežak (SD) je opozoril, da v času hudih podnebnih sprememb, s katerimi se ukvarja ves svet, oseba, ki se je v Sloveniji to najbolj tiče, »napada vire čiste pitne vode ter svetuje, kako se izogibati plačilu davkom in družbeni odgovornosti«. Po njegovih besedah je povsem jasno, da Vizjak ne more biti minister, »ker je v bistvu sam največja grožnja boju proti podnebnim spremembam, zeleni prehod pa razume bolj kot priložnost za osebno okoriščanje«. Kritičen je bil še, ker se zdi Vizjaku »glupo plačevati davke«, hkrati pa sam plačo prejema »iz teh istih davkov«.

Da Vizjak ne more biti več minister, je prepričana tudi Nataša Sukič (Levica). Je namreč proti okolju, dela v korist kapitala, je brez integritete, saj tudi po »plebiscitarni zavrnitvi« novele zakona o vodah na referendumu ni odstopil, ob tem pa je še dvoličen, saj v Evropi govori eno, doma pa dela drugo, je nanizala. Na podnebni konferenci COP26 v Glasgowu bo govoril o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, doma pa je prav zdaj znova »povozil« opozicijski predlog novele zakona o rudarstvu, ki bi prepovedala tako imenovani fracking v Petišovcih, je dodala.

Andrej Rajh (SAB) se je strinjal, da so nezaupnico Vizjaku na referendumu o noveli zakona o vodah izrekli že državljani. Kot je dejal, je vladi na eni strani »glupo plačevanje davkov«, na drugi strani pa ji je »rekorden javnofinančni primanjkljaj kul«. Zato mora opozicija v DZ pokazati, da ministri te vlade ne uživajo več legitimnosti in zaupanja, je sklenil.

Vedenje vlade skrbi tudi Jurija Lepa (NeP), ki se je ob vložitvi interpelacije zoper Vizjaka osredotočil predvsem na zadnjo afero ob razkritju posnetka. Glede na to, da člani nadzornih svetov v državnih podjetjih, tudi v Termah Čatež, za svoje delo odgovarjajo s svojim premoženjem in kazensko, politika nanje ne sme vplivati, je poudaril. »Zmotilo nas je, da je želela politika oziroma minister Vizjak vplivati preko nadzornega sveta. Vlada je zdaj 'ista' kot tedaj in tako lahko razmišljamo, da se to dogaja tudi danes,« je posvaril.

Vizjak: Interpelacije se veselim

Minister Andrej Vizjak je interpelacijo ocenil kot »nadaljevanje političnega boja zoper delo vlade«. »Interpelacije se veselim, ker bom imel možnost, da z argumenti pojasnim zadeve in zavrnem vse očitke, še zlasti tiste, ki so nastali po lepljenki mojega domnevnega pogovora s Petanom.« Glede zakona o vodah, ki je padel na referendumu, pa je, kot pravi, še vedno prepričan, »da je bil zakon dober« in da so ga »nasprotniki izrabili za politične cilje«. Sicer pa bo interpelacijo podrobno preučil in odgovoril nanjo v predpisanih rokih odgovoril.