Da je Hamdok znova doma, so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočili njegovi sodelavci. Na domu je skupaj s svojo soprogo od torka pozno zvečer, oba pa sta pod strogim nadzorom vojske in zaenkrat ni jasno, ali oziroma v kakšni meri se smeta svobodno gibati, so sporočili s sudanskega ministrstva za informiranje.
Z odstavljenim premierjem je nato po telefonu že govoril Blinken, ki je pozdravil njegovo izpustitev in obenem sudansko vojsko znova pozval, naj izpusti vse pridržane civilne voditelje in jim zagotovi varnost, so sporočili s State Departmenta. Znova je tudi podprl demokratično tranzicijo Sudana pod civilnim vodstvom in izrazil zaskrbljenost zaradi vojaškega udara.
Vojska je oblast v nemirni in obubožani vzhodnoafriški državi s 44 milijoni prebivalcev prevzela v ponedeljek zjutraj. Vodja prehodnih oblasti v državi, general Abdel Fatah al Burhan je nato sporočil, da so razpustili civilno vlado in v državi razglasili izredne razmere.
V torek popoldne je general sporočil, da se aretirani premier Hamdok, katerega izpustitev so zahtevali tako številni Sudanci kot visoki predstavniki mednarodne skupnosti, nahaja v njegovi rezidenci. Vojska se je nato ponoči očitno odločila, da malce popusti in odstavljenemu premierju dovoli vrnitev domov.
Spričo dogajanja je visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell v torek zvečer znova posvaril, da poskus spodkopavanja tranzicije Sudana k demokraciji ni sprejemljiv, in obenem zagrozil z ustavitvijo razvojne finančne pomoči, če se situacija ne bo nemudoma obrnila. ZDA so medtem v torek že napovedale začasno ustavitev pomoči Sudanu v višini 700 milijonov dolarjev. Razvojno sodelovanje s sudansko vlado pa je prekinila tudi Nemčija, je na Twitterju sporočilo pristojno nemško ministrstvo.
Ponoči je o razmerah v Sudanu na izrednem zasedanju razpravljal Varnostni svet ZN, ki pa soglasja o skupnem stališču zaenkrat ni dosegel. Stalni članici Kitajska in Rusija naj bi namreč zahtevali spremembe pripravljenega osnutka. Terjali naj bi omilitev ostre obsodbe in umik izraza vojaški udar oziroma puč.
Potem ko je Sudanu skoraj 30 let s trdo roko vladal Omar al Bašir, je moral ta leta 2019 po množičnih protestih oditi. Vojska in civilna opozicija sta se nato dogovorili za delitev oblasti, nakar sta vodenje države prevzela t. i. suvereni svet in prehodna vlada, ki naj bi državo popeljala v demokracijo in pripravila svobodne volitve.
Sledile so številne reforme, ki so omogočile konec mednarodne izolacije Sudana, a nestrinjanja glede hitrosti tranzicije ter napetosti med civilnimi in vojaškimi voditelji so naraščale. V zadnjih tednih so državo pretresali tako protesti podpornikov prehodne vlade kot tudi privržencev odstavljenega al Baširja. Analitiki ocenjujejo, da skušajo generali predvsem ohraniti svoj zgodovinski nadzor v državi.
