Bolj ali manj se ve, kje je sloviti kavelj: tisti, ki izdelujejo polprevodnike in druge elektronske dele, glavne krivce za nastalo situacijo, so v pretežni meri doma v Aziji. In veliko jih je na Kitajskem. Globalizacija, ki je polno zaživela pred desetletji in jo je inavguriral razviti Zahod, je temeljila na preprosti matematiki: nerazvitim ali manj razvitim (predvsem v Aziji) bomo velikodušno ponudili nekaj drobtinic, to pa bo zadostovalo, da bo to, kar bodo naredili, poceni. Tako se je tudi zgodilo, in to kljub temu da so doma hirale in propadle številne tovarne, celo dejavnosti.
In kje je paradoks? V prepričanju ali domnevi, da se nič ali malo ponavlja. Nekoč s(m)o dolge mesece, pogosto tudi leto ali čez, čakali na novo pločevino. Nekajdnevno spanje pred avtomobilskimi trgovinami, da si se lahko vpisal na čakalno listo, je bilo znana rekreacija. Tudi s cenami je bil križ. Zdelo se je, da so ti časi za vedno minili. Večer
