Delež pozitivnih testov je bil tako v ponedeljek za 3,7 odstotne točke višji kot dan prej. V bolnišnicah zdravijo 17 covidnih bolnikov več kot dan prej, na intenzivni negi pa štiri več. Najmlajši bolnik, ki ga v bolnišnici zdravijo zaradi covida-19, je star 19 let, najmlajši na intenzivni terapiji pa 35 let.
V ponedeljek so opravili tudi 31.256 hitrih antigenskih testov, katerih pozitivne rezultate potrjujejo še s PCR testiranjem.
Število aktivnih primerov v državi po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) znaša 20.252 in je od nedelje naraslo za 1288.
Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov se je dvignilo na 1810, kar je 88 več kot dan prej. Štirinajstdnevno povprečje potrjenih okužb na 100.000 prebivalcev je 959 oziroma 61 več kot dan prej.
Po podatkih vlade je bilo v ponedeljek cepljenih 2606 oseb. Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ cepljenih 1.183.937 ljudi ali 56 odstotkov vseh prebivalcev. Med starejšimi od 18 let je z enim odmerkom cepljenih 66 odstotkov prebivalstva, med starejšimi od 50 let pa 77 odstotkov.
Z vsemi odmerki pa je cepljenih 1.113.046 oz. 53 odstotkov prebivalcev, med starejšimi od 18 let jih je precepljenih 62 odstotkov, med starejšimi od 50 let pa 73 odstotkov.
S poživitvenim odmerkom se je doslej po podatkih NIJZ cepilo 39.797 ljudi.
Pristojnosti za nadzor umika v samoizolacijo pozitivnih na hitrem testu nima nihče
Zdravstveni inšpektorat je začel zbiranje dokazil o morebitnih nepravilnostih pri tistih, ki kljub pozitivnemu rezultatu hitrega testa niso opravili PCR-testiranja. In čeprav odlok o načinu izpolnjevanja pogoja preboleli, cepljeni in testirani (PCT) osebam po pozitivnem hitrem testu nalaga samoizolacijo, pa tega nihče ne more nadzirati.
Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja PCT za zajezitev širjenja novega koronavirusa je sicer sprva določal, da v primeru pozitivnega rezultata na hitrem testu zdravnik napoti testirano osebo na potrditev s testom PCR. A podatki, ki jih je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), kažejo, da se od februarja do konca septembra 4387 oz. 13,6 odstotka tistih, ki so bili pozitivni na hitrem testu, ni udeležilo testiranja s PCR-testom.
Številčnosti tistih, ki kljub pozitivnem hitrem testu ne gredo na PCR-testiranje, so se očitno začeli zavedati tudi na ministrstvu. Vlada je namreč sredi septembra v odlok dodala določbo, da se mora pozitiven na hitrem testu udeležiti tudi testiranja s testom PCR, se umakniti v samoizolacijo in upoštevati druga navodila NIJZ.
Na zdravstvenem inšpektoratu so za STA pojasnili, da lahko skladno z določbami zakona o nalezljivih bolezni nadzirajo upoštevanje izolacije, ki jo odredi zdravnik ali Nacionalni inštitut za javno zdravje. Po pozitivnem hitrem testu pa zdravnik oz. NIJZ ne odredita osamitve, saj je za dokončno potrditev okužbe potreben še test s PCR metodo, ki je bolj zanesljiv.
Režim potrjevanja pozitivnih hitrih testov velja od 13. februarja. Za to so se pristojni odločili zaradi slabše zanesljivosti hitrih testov ob začetku množičnega presejalnega testiranja prebivalstva.
Ni organa, ki bi lahko nadziral, ali se posamezniki po pozitivnem hitrem testu v resnici umaknejo v samoizolacijo
Na ministrstvu za zdravje so za STA potrdili, da tako ni organa, ki bi lahko nadziral, ali se posamezniki po pozitivnem hitrem testu v resnici umaknejo v samoizolacijo. Umik v osamo namreč preprečuje, da potencialno okuženi širi okužbo na druge osebe.
Inšpektorat bo tako preverjal, ali se osebe po pozitivnem hitrem testu ne udeležijo PCR testiranja. "Inšpektorat je uvedel inšpekcijski nadzor in začel zbiranje dokazil o morebitnih nepravilnostih. Postopkov, ki so v teku, do zaključka ne moremo komentirati," so pojasnili za STA. Ker omenjeni odlok določa obveznost udeležbe testiranja s testom PCR za osebe, ki jo je zaradi pozitivnega rezultata hitrega testiranja zdravnik napotil na potrditev s testom PCR, globa za to kršitev znaša med 400 in 4000 evrov.
