Filmi s superjunaki so v zadnjem desetletju in še nekaj več preplavili kinematografe. In nič ne kaže, da bi se njihova količina utegnila kaj kmalu zmanjšati. Različni »spini«, v različna časovna obdobja postavljeni dogodki in prepletanja zgodb enega superjunaka z drugim, drugega s tretjim in tretjega z dvanajstim ali trinajstim odpirajo tako rekoč nešteto opcij za nove in nove verzije. Zaradi katerih je marsikdo prikrajšan za »dobre stare« filme, a po drugi strani superjunaški spektakli prinašajo več denarja, ker jih ogromno ljudi pač še vedno željno pričakuje in dere v kinodvorane.
Pred kratkim pa smo v povezavi z zgoraj omenjeno tematiko na spletu naleteli na zanimivo razpravo o tem, ali med superjunaške filme lahko štejemo tudi serijo filmov Transformerji. In zaključek? Pravega niti ni bilo, mnenja so bila zelo razdeljena, večina pa se je nagibala k temu, da ne. Pa čeprav je to, da gre prav za takšne filme, precej neposredno potrdil tudi režiser prvih petih (od šestih) Michael Bay. Ta je po premieri prvega filma namreč povedal, da je po njej do njega stopila starejša gospa in mu povedala, da »sicer ne mara superjunaških filmov, ta pa ji je bil všeč«. Superjunaški ali ne, od večine (ne pa vseh!) se Transformerji v vsakem primeru razlikujejo tudi po tem, da v njih zelo pomembno vlogo igrajo tudi avtomobili.
Beetle hitro v pozabo
Kako tudi ne bi, ko pa so glavni junaki prav tako imenovani autoboti, humanoidni roboti, ki se lahko transformirajo v različne stroje, pri čemer se najpogosteje prav v avtomobile, tovornjake ali druga cestna vozila. In če bi med vsemi izpostavljali glavnega junaka, bi bil to transformer po imenu Bumblebee. V osnovi gre za enega izmed prvotnih transformerjev iz tako imenovane prve generacije iz leta 1984, ko so se omenjeni prvič sploh pojavili v obliki igrač; knjige, stripi, videoigre in filmi so sledili šele kasneje. Bumblebee je bil takrat robot, ki se je spremenil v volkswagna beetla, njegovo prvotno zgodbo pa smo lahko videli prav v zadnjem filmu o transformerjih z istoimenskim naslovom (Bumblebee) leta 2018, ki je časovno postavljen pred vse druge.
Tako niti ni čudno, da si je Bumblebeeja bolj kot po hrošču večina zapomnila po chevroletu camaru značilne rumeno-črne barve (kot čmrlj, kar v prevodu pomeni Bumblebee). Skozi leta in filme se je kot »avtomobilska verzija« autobota Bumlebeeja tako v pomembnih vlogah zvrstilo kar pet različnih camarov, vključno z, za krajši čas, legendarno prvo generacijo.
Prodali so jih na dražbi
Odločitev, da je Bumblebee v vseh petih filmih, ki jih je režiral, camaro in ne hrošč, je sprejel že omenjeni Michael Bay, ki je ob tem dejal, da ga je hrošč preveč spominjal na Herbieja – še enega filmskega avtomobilskega junaka s človeškimi lastnostmi, v vlogi katerega je bilo prav legendarno Volkswagnovo vozilo. V prvem filmu leta 2007 je Bumblebee tako sprva camaro letnika 1977, kmalu pa se transformira v novega camara, ki ga sicer med letoma 2002 in 2010 niso izdelovali, zato so uporabili konceptno vozilo pete generacije.
V drugem filmu (2009) je bil že malce spremenjen, v tretjem (2011) so uporabili športnejšo in močnejšo različico SS, v četrtem (2014) že tudi kot konceptno vozilo povsem nove, šeste generacije, v kateri se je predstavil tudi v zadnjem, petem filmu (2017), preden ni v samostojnem filmu, prvem, ki ga ni režiral Michael Bay, leta 2018 torej spet prevzel podobo volkswagna hrošča. Vse štiri različice novejših camarov iz filma so pred dvema letoma na skupni dražbi prodali za pol milijona dolarjev (mimogrede: ne gre za avtomobile, ki bi jih bilo mogoče voziti, bolj za »lupine«), starejšega, letnik 1977, pa na eBayu za 40.100 dolarjev.
