Projekt nove strehe je brž postal nov predmet spora med mestom in državo, katerih odnos spominja na odnos dveh sprtih sosedov. Festival Ljubljana, ki tudi domuje v Križankah, si že dolga leta prizadeva izseliti SŠOF in zasesti njihove prostore. Po trgovanju s parcelami za novi NUK je bila streha nova priložnost za izsiljevanje. Strokovna preveritev je pokazala, da so stavbe, v katere je bila vpeta stara streha, statično neprimerne za vpenjanje konstrukcije nove strehe, ministrstvo za izobraževanje (delni lastnik Križank) pa posledično ni izdalo soglasja k taki rešitvi. Festival Ljubljana je takoj poskušal doseči prepoved uporabe »nevarne« šole. Opuščena je bila tudi ideja, da bi bila tudi nova streha pomična. Konstrukcija nove strehe naj se ne bi smela več opirati na statično neprimerne zgradbe. Kot zatrjuje na »javnem razpisu« izbrani projektant, naj bi dinamične obremenitve pomične strehe zahtevale preveč robustno konstrukcijo. Zato so se odločili za izvedbo fiksne strehe, ki bo sicer morala prenesti nekajstotonsko obtežbo snega, a naj bi dopuščala lahko konstrukcijo, ki ne bo moteča za prostor avditorija.
Kar se gradi v Križankah, pa je robustno in okorno. Prefinjenih detajlov, ki krasijo Plečnikove ureditve in so odlikovali nekdanjo streho, ni opaziti. Nova streha tako pomeni še eno v nizu spornih samovoljnih odločitev MOL (Plečnikov stadion, Ilirija, Rog…), tako glede osnovnega razmisleka o potrebnosti in funkcionalnosti strehe nad letnim avditorijem kot tudi glede odločitve, da za iskanje optimalne rešitve arhitekturni natečaj ni potreben. Širši razmislek sodelujočih projektantskih skupin bi nedvomno pripeljal do zasnove, ki bi se bolj subtilno vključila v občutljivi ambient. Natečaje in vključevanje javnosti pogrešamo tudi pri mnogih večjih ureditvah trgov in ulic, kjer so bili projektanti prav tako izbrani kar z »javnim razpisom«.
Prav bi bilo, da MOL v svoje delovanje začne intenzivno vključevati načela visokokakovostne kulture grajenega prostora, Baukultur, ki izhajajo iz Davoške deklaracije: »Eno pomembnejših orodij za spodbujanje kakovosti so interdisciplinarni in široko odmevni arhitekturni natečaji. Za uspeh kakovostne kulture gradnje je potrebno tudi sodelovanje civilne družbe ter obveščene in ozaveščene javnosti.«
Kaja Lipnik Vehovar, Arne Vehovar, Ljubljana