Zakaj v Uniji uporaba avtokratskega sistema upravljanja držav članic ni možna izbira? Ker tak sistem brez izjem omejuje in siromaši raven materialne, družbene in okoljske blaginje državljanov Unije. Delovanje in organizacija avtokratske oblasti (tudi slovenske) sta podrejena le enemu samemu cilju, vzpostavljanju popolne avtokratske oblasti, ne pa blaginji ljudstva. Avtokratska oblast je enovita, nima podsistemov in ne pozna delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo.
Utemeljeno se postavlja vprašanje, kako je sploh mogoče, da se v Uniji s sistemom predstavniške demokracije vzpostavlja tudi avtokratski sistem. To se lahko dogaja samo v pogojih in okolju, v katerem se huje kršijo pogodbene zaveze, ki so jih države članice sprejele ob svojem vstopanju v Unijo. V 10. členu pogodbe o Uniji je zapisana določba, da »delovanje Unije temelji na predstavniški demokraciji«. Vendar je uporaba te določbe vezana na 2. člen iste pogodbe. V njem je zapisano, da »Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno z pravicami pripadnikov manjšin«. Tako je definirana narava predstavniške demokracije, ki ima domovinsko pravico v Uniji.
Po pogodbi predstavniška demokracija zagotavlja uresničevanje vrednot Unije in ne dopušča vzpostavljanja avtokratskega sistema upravljanja države. Ko države članice Unije predstavniško demokracijo uporabljajo kot orodje za vzpostavljanje avtokratskega sistema, huje kršijo svoje pogodbene zaveze. Zakaj evropska komisija ne ukrepa v primerih, ko države članice kršijo svoje pogodbene zaveze glede spoštovanja temeljev Unije, je nerešljiva uganka.
Vse skupaj je podobno dogodku, ko voznik vozi po avtocesti v napačni smeri. Brez omahovanja ga je treba ustaviti in odstraniti z avtoceste. Podobno bi s primeri avtokratskega ravnanja v Uniji morala ravnati evropska komisija. Avtokrata bi morala nemudoma ustaviti in ga »izločiti iz prometa«. Za prizanesljivost in popustljivost evropske komisije do avtokratov, kot so Janša, Orban, Babiš in podobni, ni opravičila. Popustljivost ustvarja celo videz spravljivosti sz politiki, ki kršijo temelje Unije, zapisane v 2. členu pogodbe o Evropski uniji.
Seznam ravnanj, s katerimi slovenska vlada oziroma njen predsednik Janez Janša sistematično krši zaveze iz pogodbe o Uniji, je vsak dan daljši. Pričakovano, saj se avtokratski sistem lahko vzpostavlja le s kršenjem predpisov Unije. Sedaj je pravi čas, da evropska komisija evropski javnosti, svojim državljanom javno pojasni svoja stališča do širjenja prakse avtokratskega upravljanja države. Kot skrbnica pogodbe o Uniji ima tudi dolžnost, da javnosti pojasni, kako bo ukrepala, da bo vzpostavljeno spoštovanje pogodbenih zavez, ki so jih članice Unije sprejele z vstopom v Unijo.
Janez Krnc, Litija