Tina Dobnik je na Masko prišla leta 2008, potem ko je med študijem medicine in študijem igre na AGRFT izbrala študij komunikologije. » Od nekdaj me je zanimalo gledališče in v nekem trenutku sem se odločila, da bom producentka. Pri čemer se mi niti sanjalo ni, kaj biti producentka pomeni,« razlaga Tina Dobnik.
Pravi, da je zelo radoveden človek, ki se rad uči in nabira nova znanja in izkušnje. Svoje prve izkušnje s produkcijo je nabirala v sodelovanju z Iztokom Kovačem pri zavodu En-Knap in kasneje za kratek čas še pri zavodu Aksioma. »Zdaj sem pa že trinajst let na Maski, kjer sva s fikusom postala del stalnega inventarja, haha. Moj bivši šef Emil Hrvatin alias Janez Janša je pogosto rekel, da sem kot mama organizacije. Pomembno mi je, da se ljudje med delom dobro počutijo, in rada naredim tako, da je Maska kot dom.«
Vsak dan nova služba
Poklic producenta je eden izmed najbolj stresnih poklicev, v katerem se lahko hitro izgubiš ali pregoriš. »Ves čas ustvarjaš pogoje za nekoga drugega; drugim omogočaš, da lahko delajo, tebe pa ni nikjer. Kljub temu, da je producent tisti, ki mora prijeti vse vrvice, da se nekaj postavi na oder, aplavz publike dobi največkrat le umetniška ekipa. V našem svetu je ogromno stisk, stresa in izgorevanja, zato sem vesela, da sem uspela razčistiti, kaj je ego in kdo sem jaz. Ukvarjam se z jogo in meditacijo, ki mi vedno znova pomagata ohranjati stik s sabo. Svoje znanje nadgrajujem v šoli za transakcijsko psihoanalizo,« pojasnjuje Tina Dobnik.
In dodaja: »Na naši sceni je zelo prisoten občutek, da kaj zamujaš, če nisi prisoten povsod. Sama sem ugotovila, da s tem, ko se trudiš biti prisoten povsod, najbolj izgubljaš, zamujaš sebe. Trudim se ohranjati svojo avtentično Tino in slediti izreku: ne delaj drugemu, kar bi zabolelo tebe. Ferplej. Ponosna sem, da smo na Maski razvili takšen pristop do dela.«
»V nevladnem sektorju ni denarja, zato moramo biti multipraktiki in neskončno samoiniciativni, radovedni. A širina, ki nam jo daje takšno delo, je naša motivacija,« pravi Tina Dobnik. »Maska nima stalne ekipe igralcev, zato vedno delamo z novimi ljudmi; ukvarjamo se z različnimi praksami in področji. Nenehno se učimo. Pred pol leta smo za en projekt potrebovali miniranje: prišla je minerska družba in nam razložila vse o tem. Potem smo imeli idejo, da gremo na Triglav, smo klicali gorske reševalce …«
»Pomembno se nam zdi, da svoje delo prepletamo z delom drugih, da se posvetujemo in povezujemo. Verjamemo, da se s tem lahko nadgrajujemo. Dandanes je ogromno vrtičkarstva, vsak obdeluje svoj vrtiček, mi pa hočemo rasti skupaj z drugimi. Že od nekdaj. Že ko smo se kot eni prvih začeli hkratno ukvarjati s produkcijo, založništvom in izobraževanjem, se nam je zdelo pomembno, da se ta področja povezujejo, da se povezujejo ljudje, saj vsebine s tem dobijo večjo vidnost in vrednost,« je prepričana Tina Dobnik.
Kritične oči
»Rekla bi, da je poslanstvo Maske afirmacija kritičnega pristopa v sodobnih umetniških in teoretskih praksah. Družba je dinamična tvorba in mi smo njen del; sooblikujemo družbene odnose in vanje tudi interveniramo. Skozi kritične oči želimo reflektirati aktualno družbeno stanje,« pojasnjuje Tina Dobnik. »Produkcije Maske imajo velik družbeni angažma, predvsem pa nudijo prostor za raziskavo. Veliko se ukvarjamo z dokumentarizmom, ki se prepleta s političnim angažmajem teoretske in gledališke misli.«
Pri Maski so pravkar zaključili produkcijo predstave Vročina. »Imam to srečo, da sem z režiserjem Žigom Divjakom začela delati, ko je bil še študent na AGRFT, in mislim, da sem lahko ponosna, da sem producirala zame ene izmed njegovih najpoglavitnejših predstav; Šest, Gejm in zdaj Vročino, ki je predstava, ki jo je preprosto treba videti. Žiga Divjak je izjemno premišljen in inteligenten človek. Delo z njim je navdihujoče,« pravi Tina Dobnik.
In pri tem izpostavi Novo Pošto, odprt ustvarjalni prostor, ki so ga v sezoni 2017/2018 vzpostavili v sodelovanju s Slovenskim mladinskim gledališčem. »Gre za inovativno, heterogeno in hibridno stvaritev, ki se zmore tudi na hitro in ad-hoc odzvati na trenutno situacijo v družbi. Poseben izziv je takšen pristop 'popredalčkati' za potrebe vsakokratnih razpisov Ministrstva za kulturo ali Mestne občine Ljubljana, saj odstopa od klasične predstave, kaj in kako deluje gledališče. Zahteva interakcijo, sodelovanje, ni zgolj statična predstava v eno smer.«
Tina Dobnik je z ekipo sodelavcev prav v teh dneh oddala prijavo na štiriletni programski razpis na Ministrstvo za kulturo, ki jo je zaposlovala več mesecev. »Na neki način je to zelo stresna situacija, saj je od razpisa odvisen naš obstoj. Kljub vsem referencam in rezultatom, ki jih dosegamo – Maska pri tem ni edina -, smo nevladne organizacije vsakič znova v negotovosti, ali bo naše delo cenjeno in bomo lahko še naprej ustvarjali, ali pa bo kar naenkrat konec.«
V mesecih čakanja na rezultate razpisa pri Maski negotovost odganjajo s snovanjem večplastnega projekta Maska2023 in iščejo nove sveže poti z novo svežo ekipo: dolgoletni direktor zavoda Janez Janša je aprila vodenje Maske predal Alji Lobnik, ki je v zavod prinesla dobrodošel novi veter. »Ta programski razpis je prvi, na katerega smo se prijavljali kot nova ekipa, in mislim, da nam super uspeva. Formiramo se in usklajujemo; raziskujemo … Zelo fajn se imamo, ko ne mirujemo - na prepihu,« pravi Tina Dobnik.
