Analiza odprtosti in transparentnosti državnega zbora je del raziskave odprtosti institucij v regiji, ki poteka že peto leto zapored. Letos v njej poleg Črne gore, Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije in Srbije prvič sodelujeta tudi Slovenija in Hrvaška. Slovenski državni zbor je bil ocenjen kot drugi najbolj transparenten parlament v regiji, takoj za Črno goro.
Manjka javna objava o zaposlenih v DZ
Gre za projekt v okviru regionalne mreže nevladnih organizacij ACTION SEE, analizo za slovenski parlament pa je pripravil zavod Danes je nov dan. »Ocenjujemo, da slovenski državni zbor deluje dokaj transparentno, kar pokaže tudi primerjava z drugimi državami, vključenimi v raziskavo. Rezultat je dober tudi zato, ker je Slovenija letos šele prvič vključena v raziskavo. Pričakujemo, da bo državni zbor v prihodnje še zvišal odstotek doseženih kazalnikov,« je izsledke komentiral Nejc Horvat iz zavoda Danes je nov dan.
Slovenija je bila najboljša v transparentnosti delovanja parlamenta, v zvezi s tem so preverjali predvsem javno dostopnost dokumentov in informacij iz delokroga državnega zbora. Rezultat je vseeno slab, saj je Slovenija dosegla manj kot polovico vseh kazalnikov. Izboljšati bi kazalo dostopnost podatkov o zaposlenih in o nazivih delovnih mest, kot imajo to urejeno na primer na Hrvaškem, v Črni gori in Severni Makedoniji. Sem sodi tudi priprava (pol)letnih poročil o delu delovnih teles in javna objava letnega načrta javnih naročil oziroma predvidenih nabav. Tak letni načrt javno objavljajo parlamenti v vseh drugih sodelujočih državah.
Slab nadzor nad premoženjem funkcionarjev
Po merilu dostopnosti je slovenski DZ pristal na tretjem mestu. Manjkajo dosledna objava informacij javnega značaja, v zvezi s katerimi je bila odobrena zahteva za dostop, možnost aktivne razprave na sejah delovnih teles in sprejetje strategije za uvedbo e-peticije. Najslabše se je slovenski parlament odrezal na področju integritete poslank in poslancev, kjer so preverjali primernost mehanizmov za preprečevanje korupcije, ureditev področja lobiranja ter obstoj in izvajanje etičnih kodeksov. Slabša je bila le še Hrvaška.
Slovenija je edina država, ki javno ne objavlja podatkov o premoženju poslancev. »V tem delu državni zbor ni izpolnil niti enega kazalnika. Funkcionarji so sicer dolžni sporočati svoje premoženjsko stanje KPK, a pridobljeni podatki so očem javnosti skriti,« so komentirali pri Danes je nov dan.
Nepreglednost podatkov
Zavodu Danes je nov dan se zdi problematično tudi to, da je na spletnem mestu državnega zbora zelo malo agregiranih podatkov. »Ni na primer podatka o vseh glasovanjih posamezne poslanke ali pa podatek o skupni navzočnosti poslanca na sejah državnega zbora. Državljan, ki želi priti do teh rezultatov, mora klikniti na vsako sejo posebej,« je izpostavil Horvat. Zaradi tega so v zavodu pred šestimi leti že razvili spletno orodje parlameter za analizo in vizualizacijo parlamentarnih glasovanj, transkriptov in zakonskih predlogov. Seveda pa tak zbir podatkov sodi na uradno stran institucije.
Zavod je izsledke raziskave že predstavil zaposlenim v parlamentu, kjer so že uvedli nekatere spremembe. »Posodobili so spletno mesto državnega zbora, objavili informacije o poslanskih pisarnah in začeli komunicirati z državljani tudi na facebooku,« je navedel Horvat.
V zavodu ocenjujejo, da se je državni zbor strokovno in tehnično dobro odzval na epidemijo. Moti pa jih, da je kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija večji del svoje zakonodajne funkcije prenesel na vlado, ki nam že od začetka pandemije vlada z odloki. »Vladanje z odloki – vlada jih je v letu in pol sprejela že prek 2700 – pomeni, da so odločitve sprejete na manj transparenten in deliberativen način, kar lahko vodi v slabše odločitve in nezaupanje državljanov.«
