Kaj je torej Lynetteholm oziroma projekt, s katerim se po njegovem mnenju »zeleno perejo« oblasti v Köbenhavnu? Gre za umeten otok, ki naj bi ga do leta 2070 nasuli v naravnem pristanišču danske prestolnice in naj bi na površini treh kvadratnih kilometrov nudil dom okoli 35.000 ljudem ter hkrati mesto zavaroval pred posledicami podnebnih sprememb. Šlo naj bi za povsem nov del mesta, nov del obale, ki naj bi omilil ekstremne vremenske pojave, so prepričani zagovorniki projekta. Prve hiše naj bi na njem začeli postavljati čez 13 let let, prve načrte pa je oktobra 2018 predstavil takratni predsednik vlade Lars Løke Rasmussen. Letos junija je 85 odstotkov poslancev danskega parlamenta glasovalo za to, da se v nekaj tednih začnejo prva nasipavanja. Frederik Sandby se s somišljeniki bori, da do tega ne bi prišlo, in v nasprotju s politiki meni, da bi projekt pomenil uničevanje naravnega okolja v Baltskem morju. Tam, kjer si zagovorniki obetajo zaščito pred naravnimi katastrofami, podnebni aktivisti vidijo ogromno gradbišče, ki bo stanje le še poslabšalo. Slednje namera moti še toliko bolj, ker se pristojni, kot vse kaže, izogibajo transparentnim okoljevarstvenim postopkom. Preverjanje vpliva na okolje so zdaj izvedli le za nasip otoka, za vse gradbene projekte na njem naj bi vpliv na okolje preverjali sprotno, ob napredovanju projekta. To je nesmisel, je prepričan Sandby, podporo pa v zadnjih tednih dobiva tudi z druge strani ožine Øresund. Švedski okoljski aktivisti 13 švedskih občin in regija Skåne svarijo pred ekološkimi posledicami projekta in zahtevajo, da se danske oblasti o njem posvetujejo s švedskimi, sicer bodo kršile pravo Evropske unije.