»Ministrstvo za delo bo pripravilo predlog energetskih vavčerjev, ampak ne bomo uvajali zadev na zalogo, temveč bomo reagirali v primeru, da se bo stanje na področju cen energije v praksi tudi spremenilo. Zdaj gre v veliki meri za špekulacije in tiste začetne spremembe,« je ob robu odprtja naložbe v Sij Metalu Ravne povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Kot je dodal, bo vlada najbolj ranljivim priskočila na pomoč, če bo to potrebno, si pa želi, da tak ukrep ne bo potreben. Upa, da se bo stanje na področju cen energentov umirilo.
Počivalšek je komentiral tudi sredino odločitev vlade, da ponovno regulira cene kurilnega olja. Za ta korak so se odločili na podlagi analize cen v obdobju od leta 2016, ko je vlada začela s postopno deregulacijo cen naftnih derivatov. Leta 2016 je namreč sprostila marže pri kurilnem olju in 98-oktanskem bencinu, pozneje je prišlo do sprostitve cen goriv na območju avtocestnega križa, pred letom dni pa še v preostalem delu Slovenije.
»Ugotovili smo, da se marže za 95-oktanski bencin in nafto niso občutno povečale, le za okoli odstotek, se je pa cena kurilnega olja od leta 2016 do danes povečala za nekje 69 odstotkov, pri tem za 64 odstotkov iz naslova dviga cen na svetovnem trgu, preostalo so marže. Te so se zvišale s šest na 15 centov za liter,« je pojasnil gospodarski minister. Ker je pred začetkom kurilne sezone večja nevarnost občutnejšega dviga cen, se je vlada po Počivalškovih besedah odločila začasno zamrzniti marže na ravni iz leta 2016. »Nadaljnji ukrepi pa bodo odvisni od gibanja cen,« je dejal.
Pri elektriki obstaja možnost prepovedi izvoza in regulacije končne cene
Medtem ko vlada ne more vplivati na cene zemeljskega plina, pa ima pri cenah električne energije možnost prepovedi izvoza in regulacije končne cene. »Nič ne napovedujem, ker računam, da se bodo zadeve na področju vseh energentov stabilizirale. Če se ne bodo, pa bomo morali razmisliti tudi o takšnih ukrepih,« je poudaril Počivalšek. Obljubil je tudi nadaljnje spremljanje razmer v gospodarstvu zaradi vse višjih cen energentov. Poudaril je, da je večina podjetij že zakupila energijo vnaprej, najbolj na udaru pa so se znašli tisti, ki nimajo dolgoročnih pogodb.
»Država mora in bo pomagala vsem tistim, ki so se pripravljeni spopasti z izzivi prihodnosti. Za to imamo na razpolago dovolj virov,« je zatrdil minister in spomnil na sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost, kjer je na voljo 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev, pri čemer bo 427 milijonov evrov namenjenih za gospodarstvo. »Računam, da bodo podjetja to priložnost izkoristila,« je dodal.
V Siju pričakujejo pomoč države
Na pomoč odločevalcev in njihovo razumevanje računajo tudi v skupini Slovenska industrija jekla (Sij), ki s svojo dejavnostjo sodi med energetsko intenzivne industrije. Kot je danes na Ravnah na Koroškem dejal glavni podpredsednik skupine Sij Tibor Šimonka, upajo, da bo država, poleg tega da bo zaradi enormnih povišanj cen energentov pomagala gospodinjstvom, imela posluh tudi za industrijo in gospodarstvo.
»Lepo je biti všečen, da se bo za gospodinjstva marsikaj naredilo. Vendar kako bodo gospodinjstva preživela, če ne bo zaposlitev, če ne bo industrije in če ne bo gospodarstvo funkcioniralo, kot mora,« je dejal Šimonka. V nekaterih državah so po njegovih besedah že aktivnosti in pritiski v smeri, da vlade poskušajo najti mehanizme, kako bi tudi gospodarstvu, predvsem energetsko intenzivni industriji pomagali, zato pričakuje in upa, da »Slovenija ne bo izostala v teh naporih«.
V industriji si želijo, da se cene energentov vsaj približno vrnejo na raven, kot je bila. Šimonka je izpostavil še, da ima Slovenija v proizvodnji elektrike visoko stopnjo samozadostnosti, ob tem pa pričakuje, da bo država kot lastnica energetskih objektov naredila potrebne korake v smeri znižanja cen.
Zamrznitev prispevka za obnovljive vire energije?
Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je danes na konferenci Javne investicije 2021 v organizaciji medijske hiše Delo povedal, da se vlada sedaj osredotoča na pomoč podjetjem, zlasti tistim, ki nimajo zakupa električne energije za celo zimo. Pri tem je omenil Talum in železarno Jesenice, ki porabi odstotek celotne električne energije v državi. »Upamo, da bomo imeli v roku 14 dni, tudi po energetskem vrhu EU, prave odgovore,« je dejal. Vlada lahko v cene električne energije za končne odjemalce poseže tudi tako, da denimo zamrzne prispevek za obnovljive vire energije in s tem zniža končno ceno, je omenil eno od možnosti.
Vrtovec je ob tem povedal, da ga bolj kot elektrika skrbi daljinsko ogrevanje, »ki ga imajo v rokah občine«. Zato so, kot je dejal, na vladi govorili o možnosti uvedbe energetskega vavčerja, s čimer bi pomagali najbolj ranljivim skupinam prebivalcev, kot je to denimo storila Francija. »Z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve se usklajujemo, da bi se določen znesek skozi kurilno sezono namenil posamezni družini,« je pojasnil.
Čeprav so ob rasteh svetovnih cen energentov nekateri trgovci z elektriko napovedali podražitve, pa Vrtovec ocenjuje, da cene električne energije za gospodinjstva ne bodo pomembno zrasle. Izpostavil je namreč, da gre za podražitve le na eno tretjino cene položnice, tako da v skupnem znesku ne bodo visoke.
Glede rasti cen naftnih derivatov pa je ocenil, da je prostor na področju marže, ki pa je v končni ceni zelo majhna. Marža predstavlja le osem odstotkov cene in ta se od uvedbe deregulacije ni povečevala. Dvignile so se cene osnovne surovine, v tem je težava, je povzel. Kot je dodal, si želi, da bi EU v teh primerih delovala usklajeno. »Če vsaka država ravna po svoje, to izkoristijo špekulanti,« je opozoril. Ob tem se je zavzel za večjo energetsko neodvisnost Evrope in diverzifikacijo plina.
Gen-I do poletja 2022 brez sprememb cen elektrike in plina
Predsednik uprave Gen-I Robert Golob pa je danes zagotovil, da za gospodinjske odjemalce kljub ekstremni rasti cen energentov na mednarodnih trgih vsaj do poletja 2022 ne bodo dražili ne električne energije ne zemeljskega plina. Pojasnil je, da ima Gen-I cene enake že več kot sedem let, ne glede na razmere, njihov uspeh pa temelji na tem, da dosti vlagajo - v digitalizacijo, napredno analitiko.
V času do poletja prihodnje leto pričakuje, da se bo energetska kriza izdihala, da bomo prišli na bolj stabilne ravni. In da bodo lahko tudi sami vedeli, katere podražitve, če sploh, so potrebne, in katerim so se izognili, ker so ta čas prebrodili na podlagi uporabe pameti in analitike.
Golob: Rešitev je v opustitvi fosilnih energentov
Noben dobavitelj danes ne more garantirati, da prihodnjih 30 let ne bo nikoli dražil, je dejal in dodal, da se tudi oni tega zavedajo. »Zato ne obljubljamo, kar ni možno, vemo pa, kje je rešitev. In ta je v opustitvi fosilnih energentov in izgradnji novih brezogljičnih enot,« je poudaril.
V zadnjih šestih mesecih so cene nafte, premoga in plina poskočile tudi za šestkrat. In to je po njegovi oceni zadnji alarm, ki pravi, da za fosilna goriva v tem svetu ne sme biti več prostora. Cene električne energije, ki so ravno tako poskočile, so se namreč dvignile izključno zaradi dražitve fosilnih goriv.
»Danes, ko se pogovarjamo o tem, kako povečati delež brezogljičnih virov, imamo opravka še z energetsko krizo. Cene so podivjale, ravno zaradi fosilnih goriv pa se je zgodilo to, da imamo danes izjemno veliko zavedanje o tem, da je treba ukrepati,« je dejal in dodal, da je podnebna kriza največja kriza, s katero se bo človeštvo kadarkoli soočilo. Zdaj se bo po njegovem mnenju mogoče zgodilo to, da se bo zaradi skoka fosilnih goriv dejansko začelo v boju s podnebnimi spremembami ukrepati hitreje. »Naše poslanstvo je, da pokažemo, kako ukrepati takoj, hitro in učinkovito,« je izpostavil.
Sonce za samooskrbo gospodinjstev
V skupini Gen so tako pripravili načrt, kako razogljičiti slovensko energetiko do leta 2035, najkasneje do leta 2040. Kar je po njegovih besedah bistveno prej, kot so zaveze, dane danes in jih nihče noče zares javno prevzeti nase kot politiko. »Želimo biti hitrejši od politike, želimo delati v korist ljudi. Ne zato, ker nam politika to narekuje, ampak ker verjamemo, da je to res prava stvar,« je dejal.
Potem ko so pred petimi leti Gen-I zagnali storitev sonce, s katero strankam zagotavljajo celostno vzpostavitev male sončne elektrarne od začetnega svetovanja do izgradnje elektrarne na ključ in vzdrževanja, so šli danes korak dlje. Predstavili so načrt, kako bodo strehe širom Slovenije povezali z odjemalci širom države z namenom, da bodo postali samooskrbni.
Strešnega potenciala je v Sloveniji dovolj, za šestkratnik porabe gospodinjstev, je dejal Golob, ki ne vidi nobenega razloga, da ne bi izrabili sonca za samooskrbo gospodinjstev. »Zgradili bomo skupnost, prvo veliko pravo energetsko skupnost,« je poudaril. Tisti, ki se bodo v njo vključili, bodo lahko ne glede na to, kje stanujejo in ali imajo denar, na enostaven način prišli do svojega sonca in do dolgoročne samooskrbe in neodvisnosti.
Do leta 2024 za 100 MW sončnih elektrarn
Po načrtih bodo v okviru skupnosti do konca prihodnjega leta zgradili za 10 MW sončnih elektrarn, nato pa do leta 2024 za 100 MW sončnih elektrarn, ki bodo priključene v to skupnost in na razpolago gospodinjstvom. »Na ta način računamo, da bomo več kot 25.000 gospodinjstvom omogočili samooskrbo s soncem tudi, če živijo v blokih,« je dodal.
Posamezne panele na teh elektrarnah bo lahko najelo vsako gospodinjstvo, ki se bo odločilo vključiti v skupnost. Tako si bodo znižali strošek elektrike za od 60 do 75 odstotkov. Skupaj s stroškom najema panela pa bo njihov račun za oskrbo z električno energijo tudi do 10 odstotkov nižji, kot ga plačujejo zdaj.
Njihov namen ni, da zasedejo celoten trg, temveč da dajo zgled in da drugi sledijo. »Računamo, da ko bomo mi zgradili 100 MW, bodo ostali ponudniki še kakih 300 MW,« je povedal in dodal, da so v Gen-I ponosni, da jim drugi sledijo, ker je cilj pravi. »Koncept skupnosti, ki povezuje strehe in odjemalce po vsej Sloveniji, je po svoje revolucionaren, predvsem pa nujen, če želimo doseči ambiciozne cilje,« je še dejal Golob.
